REALNOST RAZOGLJIČEVANJA – BREZ PANIKE OB PODNEBNIH SPREMEMBAH! (1. del)
Ni sporno, da so danes temperature ozračja v povprečju za 1°C višje, kot so bile v začetku prejšnjega stoletja. To potrjujejo vse glavne zbirke meteoroloških podatkov, pa tudi mnogi zgodovinski zapisi in fotografije. Kot vidimo, so se še okoli leta 1900 angleški bobbyji lahko drsali po poledeneli Temzi, danes pa je ta reka tekoča vse leto.
Geološke raziskave pa nam povedo, da se je v preteklosti svetovno podnebje večkrat močno spremenilo, bila so tudi obdobja s temperaturami, višjimi od današnjih. Vprašanje pa je, ali na podnebne spremembe, ki jih beležimo zadnjega pol stoletja, res vplivamo pretežno sami, kolikšen je ta vpliv, in ali so spremembe res tako nevarne, kot nas prepričujejo podnebni aktivisti, mnogi politiki ter večina občil.
Uvodoma je nujno razjasniti nekatere pogoste predsodke, zaradi katerih prihaja do nesporazumov in nepotrebnega nasprotovanja. Okoljevarstveno gibanje se je začelo kot nasprotovanje uporabi jedrskega orožja. Uran in plutonij za jedrske bombe je mogoče pridobivati le v nekaterih reaktorjih, a odpor do jedrske energije se je kljub temu razširil na vse vrste, tudi tiste, namenjene pridobivanju električne energije.
Politiki so spoznali, da je okoljevarstveno gibanje mogoče vpreči v splošno nasprotovanje vplivom na okolje, kar jim je dalo dober razlog za višje obdavčenje energetskih virov. Nekdanji švedski premier Olof Palme je pred približno pol stoletja želel dodatno obdavčiti rabo tekočih goriv, zavedal pa se je, da to lahko ogrozi njegovo politično kariero. Njegov prijatelj Bert Bolin, s katerim sta pogosto igrala tenis, je zato predlagal obdavčitev izpustov CO2. Tako se je ...
PAPIR NAŠ VSAKDANJI
Papir. Neopazni, beli spremljevalec našega vsakdana. Je nepogrešljiv, narejen večinoma iz celuloznih vlaken, zaradi njega pa vsako leto pade na milijarde dreves. Papirna industrija je kriva za kar 14 % največjih golosekov gozdov v svetovnem merilu, pri čemer je vsaka takšna ogolela gozdna površina prava katastrofa za vse živo, kar je prej tam domovalo.
Kljub temu se nam zdi bel list papirja tako zelo samoumeven, da o njem največkrat sploh ne razmišljamo, čeprav predstavlja enega najpomembnejših izumov vseh časov. Kako daleč v preteklost segajo prvi zametki te snovi, brez katere si ne znamo predstavljati naših življenj? Kako je potekala izdelava papirja nekoč in kako poteka danes? Bo ostal papir tako pomemben tudi v prihodnje, čeprav ga sodobna digitalizacija vztrajno izpodriva in nadomešča?
Človek je znal risati in slikati mnogo prej kot pisati. Na skalah v podzemnih jamah so najstarejše umetnine stare več kot 78.000 let, prve črke pa so se pojavile približno 5000 let pr. n. š. Iznašli so jih Sumerci in Egipčani in jih za vse večne čase vklesali v skalo. Okoli leta 4000 pr. n. š. je vse bolj zapleteno medsebojno trgovanje preraslo zmožnosti človeškega spomina in izumili so pisavo. Tisto najpomembnejše so zapisovali v glino, kamen ali lubje, saj si je bilo nekako vendarle treba zapomniti, kaj vse so se trgovci in mešetarji dogovorili. Le kdo si je takrat mislil, da bo imela prav trgovina tako zelo velik vpliv na razvoj celega človeštva? …
GEOMETRIJA NA OKOPIH
V vojaških spopadih je napad le del bojevanja, drugi, nič manj pomemben, pa je obramba. In oba tečeta sočasno, kar lahko zelo nazorno spremljamo v Ukrajini. Tudi v obrambi je imela (in jo ima še vedno) ključno vlogo matematika.
Možnosti obrambe trdnjave ali gradu so bile odvisne od njene naravne lege, oblike in trdnosti gradnje, pogosto pa je bil odločilnega pomena tloris utrdbe in obrambnih zidov, s katerih so se napadeni branili. Sprva so imele trdnjave okrogel ali kvadraten tloris. Potem so kvadratno zasnovo okrepili s polkrožnimi stolpi in poslopje obdali z obrambnim jarkom.
Sčasoma so ugotovili, da je utrdba najmanj ranljiva, če so njeni obrambni zidovi čim bolj razčlenjeni oz. zvezdaste oblike. Razvijati se je začela nova znanost – fortifikacija. Od nastanka konec 15. pa do konca 19. stoletja je bila v rokah matematikov. Njeno zlato obdobje je bila renesansa, ko so jo imeli celo za umetnost. V tem času so zgradili neverjetne utrdbe po celem svetu. Visoke zidove, na katere je bilo sicer težko splezati, a so bili lahka tarča za topove, so nadomestili z nižjimi in debelimi okopi daleč od glavnih zgradb.
Na prehodu iz 15. v 16. stoletje je pohod francoske vojske po italijanskem škornju močno pospešil razvoj zvezdastih utrdb. Francozi so imeli že dobro razvito topništvo, italijanski matematiki in arhitekti pa so bili prvi teoretiki in načrtovalci členaste strukture trdnjav. Ta način gradnje so zato poimenovali ...
