Elektrifikacija prometa z osebnimi avtomobili - zakaj?
Mišo Alkalaj, Rafael Mihalič in Leon Valenčič
Elektrifikacija prometa z osebnimi vozili je pomemben del vseh političnih strategij za zniževanje človeških izpustov toplogrednih plinov. Zakonodaja EU in številnih drugih držav kot vozilo z ničelnimi emisijami definira avtomobil brez virov izpustov. Ker akumulatorska vozila poganja elektrika, ki jo je treba 'natočiti' iz omrežja, povzročijo pač izpuste, ki so skladni z deležem elektrike iz fosilnih goriv v omrežju. Zakonsko predpisati, da je to nič, je sprenevedanje. Če na podlagi takega zakonskega izničenja izpustov države celo delijo subvencije za domnevno znižanje, pa je to že nespodobno sprenevedanje. Poleg tega so najcenejši akumulatorski avtomobili -- celo ob upoštevanju državnih subvencij -- dražji in manj uporabni od primerljivih vozil na fosilna goriva. Pri akumulatorskih avtomobilih višjega cenovnega razreda je razkorak vse večji. Zato si lahko ta 'vozila z ničelnimi izpusti privoščijo le bogatejši.
Zgodovinski razvoj ročnih protioklepnih raketometov
Damir Žniderič
Med sodobnimi vrstami oborožitve in bojnih sistemov zaradi svoje prepoznavne oblike in precej spektakularne uporabe izstopajo zlasti protioklepni raketometi, ki so svojo uporabnost najprej dokazal v vietnamski vojni (1955--1975), pozneje pa so jih uporabili še v skoraj vseh večjih in manjših spopadih v Aziji, Afriki, na Bližnjem vzhodu ter celo v Evropi. Tovrstno orožje ima za seboj zanimiv razvoj in raznoliko uporabo, v zadnjem času pa za civilno prebivalstvo postaja še posebno zlovešče v rokah paravojaških in terorističnih skupin. Zaradi izdatne uporabe eksplozivno-reaktivnega oklepa na sodobnih tankih se je razvoj raketometov pomaknil v smeri dvojnih (tandemskih) bojnih glav vrste HEAT in pametnih namerilnih sistemov, ki v kombinaciji z vodljivimi izstrelki omogočajo napad na streho vozil. Pri teh gre za kompleksnejše bojne sisteme (kot sta FGM-148 Javelin in izraelski Spike, ki ju uporablja tudi slovenska vojska).
Razmišljanje in prepoznavanje
Vital Sever
V zadnjem času je veliko govora o umetni inteligenci, ki se uči človeških spretnosti, kot sta vožnja avtomobila in pokra. Ko pa gre za hitro sklepanje na podlagi velike množice neurejenih informacij, še ne znamo zastaviti umetne inteligence, ki bi se vsaj za silo približala sposobnostim naših možganov. To je deloma posledica skrivnosti njihovega delovanja, ki si jih znanstveniki sicer zelo prizadevajo pojasniti, deloma pa tudi ozkega grla, ki že več kot pol stoletja nastopa v arhitekturi skoraj vseh računalnikov. Šele zdaj počasi prihajamo v položaj, ko bomo to ozko grlo lahko izločili s povsem novo računalniško paradigmo, v kateri strojna oprema sočasno shranjuje in obdeluje informacije -- zelo podobno, kot deluje mreža nevronov v možganih. Če bi nam to uspelo, bi morda znali narediti umetne možgane, ki bi lahko obdelali bogat tok podatkov v realnem času, v njih zaznavali vzorce, ki jih sami morda ne opazimo, in se tako sami učili brez naše pomoči.
