NADZORNA SREDIŠČA IMUNSKEGA ODZIVA
Že od svojega nastanka se človeška vrsta sooča s pritiski okolja, med katerimi izstopajo okužbe z neželenimi organizmi, patogeni. Mednje sodijo virusi, bakterije in rakave celice, ki vztrajno izčrpavajo naše telo. Preživetje nam omogoča dobro usklajen ustroj belih krvničk, ki sestavljajo prirojeni in pridobljeni imunski sistem.
Kaj določa odziv našega telesa na določen dražljaj? Velja si ogledati, kako deluje imunski sistem, kako razlikuje med svojimi in tujimi celicami ter kaj sproža različne načine delovanja. Z njim se bomo seznanili skozi pregled različnih vrst celic – belih krvničk – in njihovih nalog. Takšno razumevanje odpornosti nam lahko pomaga pri vsakodnevnih odločitvah o prehrani, izpostavljenosti okužbam in cepljenju ter nam omogoča boj proti epidemijam prihodnosti.
Prirojena odpornost se je pojavila zgodaj v evoluciji oz. razvoju vrst. Pri človeku prične delovati ob rojstvu in nas brani pred široko skupino škodljivih mikroorganizmov. Takšen splošen odziv je manj prilagojen določenim patogenom in včasih ni tako učinkovit.
Na mestu okužbe se prvi pojavijo makrofagi in nevtrofili. Makrofagi lahko zaradi svoje velikosti pogoltnejo cele bakterije, nevtrofili pa jih z izločanjem protimikrobnih spojin še dodatno oslabijo. To pogosto zadostuje, da se znebimo okužb, ki nastanejo npr. ob …
PROIZVODNJA VODIKA S KEMIČNO ZANKO
Svetovna poraba energije je v zadnjih desetletjih močno narasla, kar pomeni povečano porabo fosilnih goriv in velike količine CO2, izpuščenega v ozračje. Za zmanjšanje teh izpustov bi morali pričeti z uporabo čistejših in obnovljivih virov energije. Med temi se mnogo možnosti odpira pri vodiku.
Vodik je trenutno eden izmed najbolj obetavnih okolju prijaznih virov energije, saj pri njegovem zgorevanju nastaja le vodna para. Poleg tega je količina proizvedene energije glede na maso goriva pri vodiku večja kot pri zgorevanju metana, nafte ali premoga. Z uporabo tega plina bi lahko odstranili ogljikove spojine iz nekaterih gospodarskih dejavnosti, v katerih je zmanjšanje izpustov težavno, kot npr. pri energetsko potratni industriji in transportu (ŽIT 2020/10, str. 68). Poleg tega omogoča vodik prilagodljivost energijskih sistemov in predstavlja učinkovit pristop k večji uporabi in hrambi energije iz obnovljivih virov, ki so sicer zaradi spremenljivih zunanjih vplivov manj zanesljivi.
Da bi vodik lahko postal splošno razširjen vir energije, so potrebne bistvene izboljšave v proizvodnji tega elementa. Vodik je namreč drugoten (sekundaren) vir energije, kar pomeni …
ARTEMIS
Novembra 2022 je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila prvo raketo velikopotezno zastavljenega programa Artemis. Ta vključuje tudi pristanke raket na Luni, v odpravah pa bosta najverjetneje tudi prva ženska in prva temnopolta oseba. Pri tem bodo preizkusili številne nove tehnologije in pričeli s pripravo za gradnjo stalne vesoljske postaje na nam najbližjem nebesnem telesu.
Prvi pristanki plovil s posadko na Luni pred več kot 50 leti so bili v marsičem daleč pred časom. Tako zelo, da danes nekateri dvomijo, da je do njih sploh prišlo, saj bi vendar ob napredku tehnologije morala biti potovanja na Luno danes že vsakdanjost. Toda od takrat se vesoljski poleti niso bistveno pocenili, saj je za vsakega še vedno potrebno zgraditi povsem novo vesoljsko raketo. Tudi številne nove tehnologije, razvite v vmesnem obdobju, ne omogočajo bistvenega zmanjšanja stroškov. Napredek v razvoju raketnih motorjev npr. ne omogoča bistveno hitrejšega in varčnejšega potovanja. Tako so bili prvi obiski Lune predvsem posledica zagrizenega tekmovanja obeh tedanjih vesoljskih velesil, ki pri tem nista varčevali s sredstvi.
Danes je potovanje na Luno še vedno izjemno drag in tvegan podvig. Ker zmogljivosti nosilnih raket, ki so trenutno v uporabi, ne zadostujejo, se je NASA lotila razvoja povsem nove nosilne rakete ...
