KAM Z ODSLUŽENIMI VETRNICAMI?
Lopatice vetrnih turbin je skoraj nemogoče ponovno uporabiti oz. reciklirati, zato danes povečini končajo na odpadih. S porastom vlaganj v vetrno energijo lahko pričakujemo tudi velik porast tovrstnih odpadkov. Ali lahko torej res trdimo, da je vetrna energija zelena?
Evropska komisija je leta 2021 predstavila ukrepe, ki stremijo k znižanju izpusta toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na leto 1990, ta cilj pa naj bi bil dosežen do leta 2030. Eden glavnih načinov za dosego tega cilja je zvišanje deleža energije iz obnovljivih virov z 32 na 42,5 %.
Vetrna energija predstavlja pomemben obnovljiv vir, ki bi EU pomagal pri doseganju zastavljenih ciljev. Trenutni delež zmogljivosti vetrne energije v Evropi je, glede na poročilo iz februarja 2023, 225 GW, od tega so jih kar za 19 GW v omrežje vključili predlani. Po napovedih naj bi v Evropi v naslednjih petih letih priključili še za 129 GW vetrnih elektrarn, za doseganje zastavljenih ciljev pa bi morali zgraditi še za dodatnih 30 GW zmogljivosti.
Običajna življenjska doba vetrnic je 20 let. Z dobrim gospodarjenjem, torej skrbnim vzdrževanjem in z uporabo le v ustreznih obratovalnih pogojih, je mogoče to razdobje podaljšati za nekaj let, vendar zaradi hudih delovnih obremenitev turbin tega ni mogoče početi v nedogled. Slej ko prej vetrnice odpišejo, saj cena vzdrževanja presega prihodke od proizvodnje …
PRESTOPNA SEKUNDA
Letošnjemu koledarskemu letu bomo dodali še en dan, 29. februar, kar je povsem običajno za prestopno leto. Malo manj znano pa je, da obstajajo tudi prestopne sekunde, ki jih moramo vsakih nekaj let dodati (ali odvzeti) natančnim atomskih uram. Tako z njimi izmerjen potek časa ne odstopa preveč od tistega, ki ga določa vrtenje Zemlje.
Dolžina astronomskega leta, v katerem Zemlja obkroži Sonce, za slabo četrtino (0,2422 dneva) oz. 5 ur, 48 minut in 46,08 sekunde presega običajnih 365 dni. Koledarji (ŽIT 2021/1, str. 40), ki tega ne upoštevajo, pričnejo prehitevati in pomembne datume polagoma odnese v popolnoma napačne letne čase. Tako bi v nekaj stoletjih novo leto praznovali že jeseni. Pri tem moramo upoštevati še dodatna pravila, ki še natančneje prilagodijo dolžino koledarskega leta astronomskemu. Proti pričakovanju je prestopno le vsako četrto dopolnjeno oz. okroglo stoletje. Za leto 2000 lahko tako ugotovimo, da bi moralo biti prestopno, ker je deljivo s 4, vendar deljivost s 100 to pravilo razveljavi, kar pa spet izniči deljivost s 400. Ob upoštevanju navedenega traja povprečno koledarsko leto 365,2425 dni oz. 25,92 sekunde več od astronomskega. Ujemanje ni popolno, a zadostuje, da se opaznejše napake pojavijo šele v nekaj tisočletjih.
Podobni razlogi so botrovali tudi uvedbi prestopne sekunde. Glavni razlog za to je spremenljivo trajanje astronomskega dneva, torej časa, v katerem se Zemlja zavrti okoli svoje osi. Da ne bi zašli v težave in bi se polnoč premaknila v …
PREKOP MIDI - POVEZAVA MED ATLANTIKOM IN SREDOZEMLJEM
Eden od vzdevkov Francije je tudi heksagon oz. šesterokotnik, saj ta lik z malce posplošenja začrtajo meje in obale države. Jugovzhodna stranica na Pirenejih je sorazmerno kratka, kar je omogočilo gradnjo plovne povezave med Atlantskim oceanom in Sredozemljem. Del te plovne poti je tudi prekop Midi.
Prekop du Midi povezuje mesto Toulouse z 240 km oddaljeno sredozemsko obalo. Iz tega mesta so v Bordeaux ob Atlantskem oceanu sprva pluli po reki Garonne. A zaradi nepredvidljivega vodostaja so sredi 19. stoletju ob tej reki zgradili 193 km dolg vodni prekop Garonne in tako obe morji povezali z zanesljivejšo plovno potjo. Ta je prevozna še dandanes, imenujejo pa jo Prekop dveh morij (fran. Le canal des deux mers).
Prekop du Midi poteka skozi doline med Pireneji in Centralnim masivom. Od Toulousa teče proti jugovzhodu preko najvišje točke Seuil de Naurouze (190 m nad morjem.), doseže srednjeveško mesto Carcassone in se nato nadaljuje proti vzhodu do mesta Beziers. Vodna pot tako privede plovila do slanega jezera Etang de Thau in bližnjega pristaniškega mesta Sete ob Sredozemskem morju, drugi krak pa se konča južneje pri mestu Narbonne.
Gradnje prekopa, o katerem so razmišljali že od časa starih Rimljanov, se je ob podpori kralja Ludvika XIV. lotil v Beziersu rojeni Pierre Paul Riquet (1609-1680). Prekop naj bi pripomogel k razvoju trgovanja z žitom, vinom, soljo, oljem, začimbami, volno in ...
