PETER KOZLER (1824–1879)
Pred 200 leti se je rodil Peter Kozler, ki se je v slovensko zgodovino odmevno zapisal predvsem kot avtor slovitega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin in soustanovitelj Pivovarne Kosler, predhodnice kasnejše Pivovarne Union.
Peter Kozler je bil pravnik, gospodarstvenik, geograf in kartograf, politik, publicist, domoljub in narodni buditelj. Rodil se je 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski reki. Njegova starša sta bila oče Janez Kozler (nem. Johann Koszler) in mati Marija, roj. Seemann. Imel je še brata Janeza in Josipa ter polsestro Marijo.
Družina Kozler je bila bogata trgovska družina s Kočevskega. Po poreklu je bila družina del jezikovne skupine kočevskih Nemcev, njeni člani pa so bili del tako nemškega kot slovenskega meščanstva in so spadali v sam vrh gospodarskega in političnega življenja na takratnem Kranjskem. Najbolj znan član te družine je bil Peter Kozler. Zgodbo o njegovem slovitem zemljevidu smo lahko ob raznih obletnicah že zasledili, ob 200- letnici njegovega rojstva pa je prav, da jo še enkrat na kratko obnovimo. Hkrati pa se spomnimo še 160-letnice ustanovitve Pivovarne Union, katere soustanovitelj je bil Peter Kozler s svojima bratoma in polsestro.
V zgodnjem otroštvu je Peter Kozler govoril samo nemško, v začetnem obdobju šolanja v Velikih Laščah in kasneje v Ljubljani se je naučil brati in pisati tudi slovensko ter kmalu postal navdušen zagovornik slovenstva. Šolanje je nadaljeval …
KRATKA ZGODOVINA … ČESA? (1. del)
O vakuumu, svetlobi, težnosti, in prostorčasu
Naslov tega članka izhaja seveda iz naslova znamenite kultne knjige Kratka zgodovina časa, nedavno preminulega zvezdniškega fizika Stephena Hawkinga. Ni veliko ljudi v zgodovini znanosti, ki so bili tako slavni, da so njihovo delo poznali vsi, a hkrati tako slabo razumljeni, da so le redki vedeli, za kaj točno gre: na misel nam pridejo poleg Hawkinga še Albert Einstein, Richard Feynman, pa še morda ... hmmm.
Tudi mene kolegi pogosto ne razumejo najbolje, tu pa se primerjava z omenjenimi fiziki konča. Vendar me to prav nič ne ovira, da se ne bi lotil kratke razprave o nekaterih temeljnih problemih, s katerimi se ubada današnja fizika.
Veliko fizikov danes s težkim srcem priznava, da je moderna fizika zašla v krizo nekako po letu 1975. Bilo je sicer veliko novih odkritij in dosežkov, vendar vsi temeljijo na teoretičnih dognanjih izpred tega leta. Nikakor ne moremo trditi, da se teoretiki niso trudili, nasprotno, domislili so se marsičesa, kar naj bi fiziko postavilo na povsem nove temelje. A nobena od teh zamisli se ni izkazala za pravilno, nobena ni bila potrjena s poskusi in nobena ni postregla s preverljivo napovedjo, vsaj ne takšno, ki bi bila v dosegu današnje tehnologije. Prostor in čas, ali bolje kar prostorčas (saj sta neločljiva), ter njegovo razumevanje …
VIRI, LITERATURA IN SPLETNE POVEZAVE
[1] http://tinyurl.com/4a6dxnmy
posnetek poskusa Yvesa Couderja
[2] http://tinyurl.com/5fpmu2hp
članek v pdf Einige Argumente für die Annahme einer molekularen Agitation beim absoluten Nullpunkt; A.Einstein und O.Stern, AdP 40, 551 (1913)
[3] http://tinyurl.com/4bd8r59c
Lambov frekvenčni zamik
[4] http://tinyurl.com/3txmxnyd
Casimirov učinek
[5] http://tinyurl.com/43fb5jtm
o Heisenbergovi negotovosti
[6] http://tinyurl.com/mrfz664w
Einsteinova kozmološka konstanta
DEDNI ZAPIS NA NAŠEM KROŽNIKU – RAZISKOVANJE PREHRANSKE GENOMIKE
V današnjem svetu se vse bolj zavedamo, da ima hrana na nas različen učinek. Takšni odzivi na prehrano izhajajo iz edinstvenih lastnostih posameznika, ki ga oblikujejo dedni zapis, črevesni mikroorganizmi (črevesna mikrobiota), ter naše navade in okolje, v katerem prebivamo.
Za ohranjanje dobrega počutja in zdravja je potrebno upoštevati prav vse navedene dejavnike pri načrtovanju prehrane za posameznika. V tem smislu pridobiva na pomenu poznavanje s področij prehranskih genetike, genomike in epigenetike oz. nutrigenetike, nutrigenomike in nutriepigenetike. Te skupaj tvorijo znanstveno vejo, imenovano prehranska genomika.
Nutrigenetika je področje znanosti, ki se osredotoča na razumevanje, kako posameznikov dedni zapis oz. razlike v genih (polimorfizmi) vplivajo na telesni oz. fiziološki odziv na različne sestavine v hrani. Pomaga razumeti, zakaj nekateri bolje prenašajo določene vrste hrane in zakaj so drugi bolj nagnjeni k določenim prehranskim pomanjkljivostim ali preobčutljivosti. Razlike med posamezniki v vsrkavanju hranilnih snovi (absorpciji), prenosu in presnovi hranil so povezane z značilnimi razlikami v dednem zapisu. Ti geni določajo ključne proteine, ki pri tem sodelujejo, kar pojasnjuje različen odziv posameznikov na hrano iste vrste.
Tak primer je npr. absorpcija kalcija, ki ne temelji zgolj na ...
