SAUDSKE SANJE
V Saudski Arabiji načrtujejo in tudi gradijo marsikaj, kar premika meje na področju gradbeništva. Med državami na Arabskem polotoku teče pravo tekmovanje v gradnji vse višjih in kar najbolj nenavadnih stavb. Videti je, da je družina saudskega kralja odločena, da bo njihovo kraljestvo pri tem prednjačilo.
V sosednjih Združenih arabskih emiratih se Dubaj ponaša z najvišjo stavbo na svetu Burj Khalifa, katere višino 828 m za zdaj še nihče ni presegel. Tudi v prestolnicah drugih držav tega področja kar mrgoli nebotičnikov in stolpov. V glavnem mestu Kuvajta stoji npr. stolpnica Al Hamra, ki dosega 413 m, v katarski Dohi sta stolpa Lusail plaza visoka 301 m, bahreinska Manama pa ima hotel Four seasons z višino 270 m. Če upoštevamo še prestolnico Združenih arabskih emiratov Abu Dabi, hitro ugotovimo, da lahko v vsakem od naštetih mest najdemo na ducate več kot 200 m visokih stavb.
V Saudski Arabiji si zelo prizadevajo, da bi presegli višino trenutnega rekorderja in pri tem podrli tudi kakšen okrogel mejnik. Doslej so postavili že veliko zelo visokih zgradb, ki jih je npr. v Riadu na pretek. Najvišja stavba prestolnice je s 385 m stolp PIF (angl. Public investment fund), katerega ime bi lahko prevedli v stolp javnega naložbenega sklada. V njegovi neposredni bližini se nahaja tudi tretji najvišji nebotičnik v mestu, in sicer …
VELIKE LEDENODOBNE MAČKE NA SLOVENSKEM
Ostanki pleistocenskih, torej ledenodobnih velikih mačk so v Sloveniji dokaj redki. Med do zdaj odkritimi sta dva predstavnika rodu Panthera, in sicer spretni in neustrašni lovec leopard Panthera pardus ter veliko večji jamski lev Panthera leo spelaea.
Šele nedavno pa so paleontologi dokazali, da so tedaj pri nas živele tudi druge velike mačke, npr. homoterij Homotherium latidens (izumrla sabljezoba velika mačka), do konca pa je treba raziskati tudi ostanke leoparda oz. morda tudi v zemeljski zgodovini starejšega evropskega jaguarja, ki je trenutno določen le kot Panthera sp. Poleg omenjenih sta v poznem pleistocenu pri nas živeli še dve mački, ki se po slovenskih gozdovih potikata še danes, torej ris Lynx lynx in divja mačka Felis silvestris.
Izvor rodu Panthera (del poddružine Pantherinae) lahko po vsej verjetnosti sledimo v do 3,5 milijona starih plasteh najdišča Laetoli v Tanzaniji, bolj znanega po najdbah kosti človečnjakov. Prvi pravi levom in leopardom tudi navidez podobni predniki so se razvili pred okoli 1,75 milijona let (sodeč po ostankih v soteski Olduvai), medtem ko približno 1,3 milijona let stara čeljustnica z istega najdišča kaže že vse znake teh velikih zveri. Raziskave dednega zapisa so pokazale, da sta med danes živečimi vrstami najbližja sorodnika ...
KOPRIVE
Kopriv se na prostem navadno na daleč ogibamo in se, če ne gre drugače, mednje podajamo s kar najmanj odkrite kože. Znano je tudi, da je iz kopriv mogoče pripraviti špinačo in čaj, marsikdo si tudi umiva lase s šamponom iz te rastline, kljub temu pa številni načini uporabe kopriv niso splošno znani.
Poznamo pekoče, mrtve in pisane koprive. Med prvimi nekatere uporabljamo v prehrani, iz njih varimo zdravilne čaje, pridobivamo vlakna za tkanje, barvila, koristijo pa tudi pri vrtnarjenju. Tudi mrtve koprive (tako poimenovane, ker nas ne opečejo) lahko dodajamo jedem in iz njih pripravljamo čaje, uporabljamo jih tudi za obkladke. Okrasno pisano koprivo pa lahko posadimo na vrtu, jo gojimo v okrasnih nasadih ali v stanovanjih kot lončnico.
Družina koprivovk (Urticaceae) ima 54 do 56 rodov z 2625 vrstami, pekoče koprive iz rodu Urtica pa štejejo okoli 45 vrst. Razširjene so po vsem svetu, le na Arktiki, Antarktiki in v puščavah jih ne najdemo. V Evropi rastoče vrste vključujejo veliko pekočo koprivo (Urtica dioica), ki sicer raste še v Aziji, severni Afriki, obeh Amerikah in še kje, iz osrednje Azije prinešeno sibirsko koprivo (Urtica cannabina), trstičasto koprivo (Urtica kioviensis), malo koprivo (Urtica urens), ki npr. raste tudi na Grenlandiji, širokolistno koprivo (Urtica membranacea) itd. Drugod po svetu najdemo le na Novi Zelandiji rastočo koprivo, v jeziku domorodcev poimenovano ...
