NEKAJ ZGODB O NAJBOLJ ZNANIH DIAMANTIH (1. del)
Diamanti, ti edinstveni dragulji, že od nekdaj predstavljajo razkošje, moč in večno ljubezen. S svojo izjemno lepoto so že tisočletja najbolj cenjeni in najdragocenejši kamni na svetu. V prejšnjih številkah smo na kratko opisali nekaj možnosti iskanja nahajališč diamantov z daljinskim zaznavanjem in spoznali njihove osnovne značilnosti, zdaj pa si te drage kamne oglejmo še drugače.
Več bomo izvedeli o najbolj znanih diamantih v zgodovini, od najveličastnejšega diamanta Cullinan, preko znanih imen zloglasnega diamanta Hope in legendarnega diamanta Koh-i-Noor do drobcenega enkratnega diamanta Matrjoška in o še kakšnem dragem kamnu. Vsak od teh diamantov ima svojo zanimivo edinstveno zgodbo, ki se skriva za njihovim sijajem. Na tem bleščečem potovanju skozi čas se bomo seznanili le z nekaterimi skrivnostmi teh neprecenljivih zakladov.
Vse do 18. stoletja je bila po pridobivanju diamantov znana le indijska podcelina, od koder so diamanti s trgovanjem potovali na zahod vse do dežel starega Egipta in rimskega imperija. V 18. stoletju so diamante odkrili v Braziliji, v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa tudi na jugu Afrike. V 20. stoletju so sledila odkritja tudi drugod po tej celini, kasneje pa tudi v Rusiji, Kanadi in še nekaterih državah. Med letoma 1889 in 1959 so diamanti iz Afrike dolga desetletja pokrivali kar …
SODOBNE TURISTIČNE KRIŽARKE
Turistične križarke so že dolgo sopomenka za razkošne počitnice, ki združujejo udobje luksuznih hotelov z avanturami na odprtem morju. Letos bo več vodilnih ladjarjev predstavilo nova plovila te vrste, opremljena z najsodobnejšo tehnologijo in novimi storitvami. Te nove križarke ne dvigujejo samo ravni udobja in zabave, pač pa uvajajo tudi okolju prijaznejše tehnologije.
Prve turistične križarke so se pojavile sredi 19. stoletja. Leta 1844 so britanska podjetja, kot je Peninsular & Oriental steam navigation company (P&O), organizirala prva ladijska potovanja v Sredozemlje in drugod po svetu. Prva ʻprava’ turistična križarka je bila Quaker city, ki je leta 1867 iz New Yorka odplula proti Sredozemlju. Potovanje je postalo turistično znano tudi zaradi Marka Twaina, ki je svojo pot opisal v knjigi The innocents abroad. Leta 1891 je nemška ladjarska družba HAPAG (Hamburg-Amerika line) začela organizirati križarjenja po Sredozemlju z ladjo Augusta Victoria, med obema vojnama pa so postala priljubljena luksuzna križarjenja čez Atlantski ocean s potniškimi ladjami, kot sta bili Majestic in Queen Mary.
Povečano zanimanje za potovanja in raziskovanje sveta po 2. svetovni vojni je vplivalo tudi na priljubljenost turističnih križark, ki pa so pravi razcvet doživele šele pred tremi ali štirimi desetletji. Takrat so namreč postale dostopnejše širši javnosti, zaradi česar se je tržišče še povečalo. Dandanes so pomemben del turistične ponudbe, s katero se ukvarjajo številna podjetja, ki ponujajo križarjenja po vsem svetu.
Turistične križarke so velika plovila, zasnovana za daljša potovanja po morju. Potnikom ponujajo široko paleto udobja in luksuznih storitev, vključno z razkošnimi kabinami, restavracijami, bari, igralnicami, bazeni, kinodvoranami, gledališči in ...
ŽELEZNIŠKA PROGA ČEZ HUDIČEV NOS
Ekvador je raznolika država. Preko celotne dežele se vleče mogočno gorovje Andov, ki v Chimborazu doseže kar 6263 m. Na obeh straneh gorovja sta nižavji rek: Guaya na zahodni in pritoki Amazonke na vzhodni strani.
Zaradi tropskega podnebja sta bili obe področji od nekdaj precej nezdravi. Gospodarsko središče države je zato nastalo v višavju, natančneje v dolini ognjenikov med San Lorenzom na severu in Cuenco na jugu. Prav med obema mestoma leži tudi prestolnica države Quito.
Ekvador se je kot španska kolonija osamosvojil leta 1820. Prav kmalu se je pokazalo, da v osrednjem delu nove države ni ustrezne prometne povezave med prestolnico in glavnim pristaniščem na tihomorski obali Guayaquilom. Cestni promet je bil pred dvema stoletjema še v povojih, zato je bila edina preostala povezava železniška.
Izkazalo se je, da bi bila železniška proga med pristaniščem in prestolnico dolga nekaj manj kot 1000 km. Razdalja sama po sebi ni problematična, saj so na svetu zgradili kopico bistveno daljših železniških prog. A njeno traso so morali speljati čez Andsko gorovje, saj Quito leži na višini 2850 m, torej le 14 m nižje od Triglava. Za nameček doseže najvišja točka prelaza Urbina kar 3609 m. Ker železnice (razen zobatih) niso ljubiteljice strmih vzponov, je bila naloga še toliko težja.
Izgradnja se je začela z ustanovitvijo Guayaquil and Quito railway company leta 1861 v času predsedovanja Gabriela Garcie Morena, trajala pa je ...
