ČLOVEK ALI STROJ?
V sodobnem svetu, kjer tehnologija prežema skoraj vse vidike našega življenja, postajajo tudi umetno ustvarjena besedila vse pogostejša in dostopnejša. Z napredkom umetne inteligence se pisanje vsebin hitro spreminja, od samodejnega novinarstva do posamezniku prikrojenega oglaševanja, hkrati pa se pojavljajo izzivi pri razlikovanju med umetno ustvarjenimi in človeškimi deli ter vprašanja o avtorstvu, morali in zaupanju javnosti v objavljeno.
Zato se pojavljajo tehnologije za zaznavanje in prikrivanje značilnosti besedil umetne inteligence, ki poskušajo bodisi razkriti bodisi skriti njihove prispevke. S tem se odpira tudi dokaj pomembno vprašanje, kaj še loči naravno ustvarjalnost od umetne ter ali bo v prihodnosti dejansko avtorstvo sploh še pomembno.
Umetna inteligenca je v zadnjih letih močno spremenila področje pisanja, saj se vse bolj uporablja za tvorbo besedil, ki posnemajo človeški slog in način izražanja. Klepetalniki in druge oblike umetne inteligence, kot so chatGPT, gemini in drugi, temeljijo na izpopolnjenih jezikovnih modelih, ki omogočajo ustvarjanje naravnih, berljivih in smiselnih besedil. Ti se s strojnim učenjem na obsežnih zbirkah besedil usposabljajo, da brez truda odgovarjajo na vprašanja, pišejo …
DRAGOCENI DREVESNI SOKOVI
Kadar razmišljamo o tem, kako izkoriščamo drevesa, se naše misli največkrat ustavijo pri lesu in plodovih drevesnih vrst. Les je uporaben za izdelavo lesenih izdelkov, gradnjo, ogrevanje in podobno, brez drevesnih plodov pa si res težko predstavljamo prehrano človeka. Toda drevesa nam v resnici dajejo še mnogo več kot le to.
Ena bolj skritih in neznanih dragocenosti dreves so sokovi, ki se nenehno pretakajo pod njihovo skorjo in s seboj nosijo življenjsko energijo. Gozdovi nam ponujajo pravo bogastvo drevesnih sokov različnih vrst, znati je treba le odviti te drevesne pipice. V nekaterih primerih to zmorejo le žuželke in ob tem nastaja mana, brez katere bi bili naši gozdovi gotovo povsem drugačni, medonosne čebele pa bi bile hudo lačne. Sladek rastlinski sok lahko priteče iz ranjenih malih jesenov, kar je danes že povsem pozabljeno. Medtem pa v Grčiji še vedno prav dobro vedo, kako iz tršelj oz. mastik pridobivati nadvse dragoceno smolo – mastiko. Naša domača breza nam ponuja brezov sok, javor javorovega. Oglejmo si torej vznemirljivi svet dreves in odkrijmo skrivnosti, ki jih ti mogočni oleseneli velikani skrivajo pod svojo skorjo.
Najbrž ste že slišali za mano, ki naj bi padla z neba. V naših gozdovih je je v spomladanskih in poletnih mesecih v izobilju, čeprav ne v obliki kakšnih sladkih kosmičev ...
VESOLJSKE RAZISKAVE V PRIMEŽU SANKCIJ (1. del)
Ekonomske sankcije EU in ZDA prepovedujejo izvoz sistemov za zveze, elektroniko, polprevodnike kot tudi sklope, uporabne v letalski in vesoljski industriji. Ti ukrepi so močno otežili sodelovanje ruske vesoljske industrije s sorodnimi podjetji in agencijami drugod po svetu. Po pričakovanju je to sprožilo protiukrepe ruske vesoljske agencije Roskozmos.
Ruski napad na Ukrajino je torej prinesel hujše posledice za vse vpletene v ukrepe in protiukrepe: za Rusijo, ZDA in EU, v manjši meri pa tudi za Ukrajino in Kitajsko. ESA se z otožnostjo spominja sodelovanja tako z Rusijo kot z Ukrajino: s prvo v projektu SMART-1 (prva evropska odprava proti Luni med letoma 2003 in 2006), z obema pa pri raziskavi Rast cvetic v Lunini prsti, ki ga je vodila Ruska akademija leta 2005. V okviru tega sodelovanja so sodelujoči med drugim obiskali Kijev ter ukrajinsko opazovalnico Evpatoria na Jalti.
Prekinitev sodelovanja z Rusijo je še najbolj prizadela EU, oziroma Evropsko vesoljsko agencijo ESA. Poleg odpovedi skupne odprave na Mars ExoMars so bile ustavljene tudi izstrelitve satelitov z rusko nosilko sojuz tako iz evropskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani kot iz kazahstanskega Bajkonurja. Iz Kourouja so utirjali, poleg raziskovalnih tovorov, tudi širokopasovne satelite ...
