TIHOTAPSKE PODMORNICE
Pomorski transport blaga, surovin in potnikov ima dolgo zgodovino, ki se skozi vse večje trgovske ladje in tankerje nadaljuje še danes. Podvodna potovanja pa so po drugi strani precej mlajša, z njimi skoraj brez izjeme prevažamo prav posebne vrste tovora.
Že prvi namenski transportni podmornici (ŽIT 2022/10, str. 60) iz časa prve svetovne vojne sta odpluli z blagom in s surovinami nizke teže, a s kar najvišjo ceno, ob vrnitvi pa so jih nadomestile surovine, ki jih je krvavo potrebovala (nemška) vojna industrija, ki je bila zaradi učinkovite pomorske blokade odrezana od običajnih virov. Kljub temu bi lahko le stežka trdili, da sta imeli podmornici (pravzaprav le ena, Deutschland, Bremen je potonil že med prvo plovbo) opazen vpliv na potek vojne. K izidu druge svetovne vojne pa je vsaj nekaj prispeval ʻposeben’ tovor (truplo z lažnimi vojaškimi dokumenti), ki ga je na določeno mesto dostavila nalogi prirejena in ne namensko zgrajena transportna podmornica (ŽIT 2024/4, str. 64).
Transportnih podmornic bi bilo sicer po koncu druge svetovne vojne (če bi se zedinili o namembnosti) malo morje in to ne le vojaških. Tisti, zazrti v svetlo prihodnost, so bili polni zamisli o podvodnih tankerjih, ki naj bi imeli določene prednosti pred površinskimi plovili (ŽIT 2010/3, str. 32) in bi bili celo gospodarnejši in sprejemljivejši s stališča …
POGLED SKOZI LES
Slovenci zelo radi potarnamo, ko govorimo o naših naravnih danostih. Pod površjem naše domovine se namreč ne skrivajo dovolj velike količine dragocenih rudnin, da bi jih bilo vredno omenjati, niti se v davni preteklosti med kamnine ni ujela zajetna količina črnega zlata – nafte. Naše naravno bogastvo se v resnici ne skriva pod zemljo, pač pa se bohoti nad nami, predstavljajo pa ga naši prostrani zeleni gozdovi.
Včasih gozdovi prelestno, tiho šelestijo, kdaj tudi bolestno ječijo pod silami vremenskih neprilik. Razen vseh neprecenljivih in nadvse pomembnih bioloških in okoljevarstvenih blagodati nam gozdovi ponujajo tudi najbolj trajnostno in sonaravno gradivo sploh – les.
Les je bil gradivo prihodnosti v času, ko smo se praljudje še stiskali drug k drugemu ob kurišču, oblečeni v živalske kože, nič drugače pa ni niti danes. Do sedaj so ga uporabljali predvsem za ogrevanje, gradnjo, izdelavo pohištva, v bodočnosti pa se bodo zanj gotovo našle številne druge naloge.
Naravni les je brez ustrezne zaščite kaj lahko poškodovati. Načenjajo ga tako vlaga kot izpostavljenost sončni svetlobi, pri njegovim razkroju pa pomagajo tudi številne glive, a pričakovati je, da bo sodobna tehnologija slej ko prej premagala tudi te omejitvene dejavnike njegove uporabe. S tem se bo odprla cela paleta inovativnih možnosti. Si lahko predstavljate, da se ne bi zazrli skozi stekleno, pač pa leseno okno (ŽIT 2024/9, str. 4)? Ali pa bi si lahko les v posodo kar ...
RIMLJANI V SAHARI
Rimski imperij in Črna Afrika
V 2. stoletju pr. n. š. so se Rimljani dokončno zasidrali v severni Afriki. Leta 146 pr. n. š. so po petletni vojni do tal porušili feničansko prestolnico Kartagino. Nato so ustanovili provinco Afriko, ki pa je ne gre zamenjevati s celotno celino. Obsegala je področje, ki se približno ujema z današnjo Tunizijo in zahodno Libijo. Črno Afriko, torej 9,2 milijona kvadratnih kilometrov puščave Sahara in vse dežele južno od nje, so imenovali Etiopija, dežela temnih ljudi.
Rimski pohod se je zdel neustavljiv in domorodne države so padale druga za drugo. Prva je bila na vrsti Numidija, ki je ležala na področju današnje Alžirije, saj po porazu Kartažanov Rimljani niso več potrebovali njenega zavezništva. V 1. stoletju pr. n. š. so izkoristili državljansko vojno, ki je divjala v Numidiji, porazili zadnjega kralja Jogurto in berbersko državo spremenili v provinco Mauretania Caesariensis.
Le nekaj desetletij kasneje se je enako zgodilo z Mavretanijo, še enim berberskim kraljestvom na severu današnjega Maroka (staroveška Mavretanija nima razen poimenovanja nikakršne povezave z današnjo istoimensko državo). Odstranili so zadnjega domačega vladarja in pokrajino preimenovali v provinco Mauretania Tingitana. Rimski vpliv je segal le na obalno področje današnjega Maroka in gorovja Atlas. Južno od gorovja so domača plemena obdržala samostojnost in Rimljanom s svojimi ...
