Avtor: Matija Križnar
O KNJIGI
Okamnine ali fosili so okno v pradavne svetove, ki jih je narava ustvarila skozi milijone let. Vsaka rastlinska ali živalska okamnina pripoveduje zgodbo od svojega bridkega konca preko fosilizacije pa do odkritja in prikaza v muzeju ali na razstavi. Tudi v Sloveniji ne manjka različnih okamnelih ostankov, ki jih lahko najdemo skoraj na vsakem koraku, za kar pa je včasih potrebno izurjeno oko, pa tudi sreča.
Okamnine so privlačile že naše prednike, ki so jih s svojo pojavnostjo in barvami spominjali na dele živali in na nadnaravna bitja. Prvi opazovalci in raziskovalci fosilov so bili učenjaki, kot je bil naš vseved (polihistor) Janez Vajkard Valvasor ter kasneje Žiga Zois in njegovi prijatelji. Z razvojem muzejev se je tudi na Kranjskem začelo načrtno zbiranje okamnin in njihovo proučevanje, ki je povezano v enotno vedo - paleontologijo.
Raziskovanje in zbiranje fosilov je delo paleontologov. Ti pregledujejo najdišča v kamnolomih, gradbenih jamah, globoko v breznih in še kje. A delo ni le terensko, saj proučevanje okamnin poteka tudi v preparatorskih laboratorijih, kjer kamnine pridno luščijo in iz najdenega ʻizkopavajo’ vse od okamnelih hišic polžev do celotnih okostij velikih dinozavrov. Na koncu tako obdelane najdbe seveda fotografirajo, objavijo in predstavijo javnosti na razstavah. Paleontologi se lahko ukvarjajo z ostanki tako v blatu kot tudi v sterilnem okolju, v obeh primerih pa je njihovo delo zelo vznemirljivo. Kot prvi namreč spoznavajo ostanke življenja, ki je lahko staro tudi 500 milijonov let.
Paleontologijo in fosile na Slovenskem je na kratko le težko predstaviti, kljub temu pa bomo bralcu v pričujoči knjižici skušali približati tudi ta del narave. Sprehodili se bomo skozi različna paleontološka najdišča in spoznali čiščenje (preparacijo) okamnin. Ogledali si bomo tudi zgodovino paleontologije na Slovenskem in na koncu spoznali nekaj najbolj značilnih, zanimivih ter redkih fosilov, najdenih pri nas.