Vpliv frekvenc 5G na zdravje
Peter Zidar
Nasprotniki pete generacije mobilne telefonije trdijo, da naj bi ta resno ogrožala zdravje ljudi. Tovrstni pomisleki in nasprotovanja niso nič novega, saj se pojavljajo že vse od začetkov mobilne telefonije. Kljub temu, da se takšna opozorila ne pojavljajo v strokovni literaturi, temveč predvsem na internetu in v rumenem tisku, jih na družbenih omrežjih širi vse več ljudi. Med navedbami nasprotnikov 5G prednjači zaskrbljenost zaradi tega, ker naj bi to omrežje 'delovalo na enaki frekvenci kot kisik', in novica o stotinah poginulih ptic med preskušanjem omrežja 5G v Haagu oktobra lani. Stvari so šle že tako daleč, da so oblasti v Bruslju zaradi zaskrbljenosti glede zdravstvenih vplivov na prebivalstvo tega mesta ustavile načrte za nameščanje elementov omrežja 5G.
V resnici pa frekvenčna območja 5G ležijo na nasprotni strani elektromagnetnega spektra kot na primer žarki gama, zato imajo precej drugačne lastnosti. Frekvence 5G tudi ne pomenijo nečesa revolucionarno novega in nepreskušenega, kot bi nekateri radi predstavili, saj so jih uporabljali že v preteklosti.
Lenoba in evolucija
Živko Jug
Če v zahodnih, dobro prehranjenih družbah lenoba po navadi škoduje zdravju, je bila v manj ugodnih razmerah v daljni preteklosti lahko tudi koristna. Linija najmanjšega odpora očitno od nekdaj vpliva na vse vidike življenja živih bitij.
Lenoba v resnici ni sramotna lastnost; po zaslugi naravne izbire je zapisana v naših genih in nevronih. Linija najmanjšega odpora je namreč omogočila preživetje naših davnih prednikov. Kljub temu lenoba nikoli ni imela tako slabe reklame kot dandanes, ko v knjigah o osebnem razvoju lahko beremo, da je vstajanje ob zori pot do sreče, javne zdravstvene ustanove pa zatrjujejo, da več kot dve uri sedenja na dan povečuje tveganje za raka. Vseeno je treba opozoriti, da naše prostovoljno popuščanje 'materi vseh pregreh', zaradi katerega imamo raje sedenje na kavču kot na sobnem kolesu, ni povsem nepotrebna škodljiva razvada. Nedavne raziskave so ugotovile, da se leni pravzaprav že rodimo. Lenoba je namreč lastnost, ki jo je naravna izbira zapisala v človeško genetsko dediščino in je v nevronih prav vsakega izmed nas.
TRČENJE Z asteroidOM
Jošt Razinger
Čez tri leta bo ameriška vesoljska agencija Nasa izpeljala prvo poskusno trčenje v Osončju. Ob tem bodo znanstveniki preverjali, ali smo se sposobni ubraniti pred vesoljskimi telesi, ki bi ob padcu na Zemljo povzročila veliko škodo in morda celo izbrisala cela mesta ali pokrajine z njenega obličja. S sondo Dart, ki bo leta 2021 zapustila Zemljo, se bo človeštvo prvič resneje vmešalo v delovanje nebesne mehanike in spremenilo enega izmed njenih elementov. Ta sprememba bo v primerjavi z njenim simbolnim pomenom sicer malenkostna, a prvič se bomo uprli usodni grožnji iz vesolja in poskusili asteroid odkloniti z njegove poti. Seveda bo to vse prej kot preprosto, kajti Didymos B je dolg 160 metrov, tehta pet milijonov ton in se premika s hitrostjo 10.000 km/h. Zemlji se bo približal na največ 10,5 milijona kilometrov. Poskus preusmeritve dvojnega asteroida, kar v prevodu pomeni kratica Dart (angl. Double Asteroid Redirection Test), bo (še)le prva preveritev postopka, ki bo morda nekoč v prihodnosti rešil človeštvo.
