Aprila 1950 je v Ljubljani začel izhajati časopis Ljudska tehnika, ki je kot glasilo istoimenske organizacije seznanjal bralce o tehničnih dosežkih doma in po svetu. Marca 1953 se je preimenoval v revijo Življenje in tehnika (ŽIT). Od leta 1954 do leta 1963, ko so jo zmanjšali na današnjo velikost, je bila štirinajstdnevnik formata A4 in je imela 24 oziroma 30 strani, do konca leta 1967 pa je imela že 96 strani. Danes je tiskana na 80 barvnih straneh formata B5, izhaja v nakladi 15.000 izvodov in ima okrog 95 % stalnih naročnikov. Tudi ime izdajatelja se je v tem času nekajkrat spremenilo. Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije, ki je poleg svojega glasila izdajal tudi do osem knjig na leto, je leta 1957 ustanovil najprej Založniški zavod Mladi tehnik, ki se je v letu 1963 preimenoval v Založniški zavod Življenje in tehnika, ta pa 12. maja 1967 v Tehniško založbo Slovenije.
Prva številka Ljudske tehnike je izšla aprila 1950 v nakladi 3000 izvodov. Prvi sodelavci so bili mentorji klubov, radioamaterji, fotografi, letalci itd. Dober odziv med bralci je spodbudil k sodelovanju tudi profesorje ljubljanske univerze, med katerimi zasledimo znana imena, kot so F. Dominko, A. Struna, A. Strojnik, C. Rekar, A. Moljk in drugi. V povezavi s tujimi agencijami so prvi sodelavci pisali o razvoju znanosti in tehnike, o raziskovanjih in o aplikacijah znanstvenih dosežkov v nekaterih panogah industrije in kmetijstva po svetu. Revija je postajala vse bolj slovenska, saj se je krog bralcev širil. Med najbolj branimi je bila rubrika Iz sveta znanosti in tehnike, ki je spodbudila mnoge inovatorje. Danes nosi naslov Svet znanosti in tehnike, njena priljubljenost pa se ni še prav nič zmanjšala.
V tretjem letniku je revija zaradi razširitve prvih zasnov, saj je bila namenjena tudi izobraževanju in informiranju širših ljudskih množic, ne le tehnikov in inženirjev, spremenila ime v Življenje in tehnika, ki ga nosi še danes. V želji po večjem zanimanju mladih za tehnično kulturo je uredništvo revije izdajalo tudi številne tematske knjižice v skupni nakladi več deset tisoč izvodov. Revija ŽIT je bila v tistih časih poleg Proteusa, ki je bil bolj naravoslovno naravnan, prva in edina slovenska revija za poljudno znanost, ki se je ukvarjala s poljudno tehniko in znanostjo.
Z 12. letnikom je revija prešla na manjši format, svojo vsebino je razširila na nova področja, predvsem geofiziko in astronavtiko, s čimer se je njen obseg povečal. Povečal pa se je tudi krog bralcev, saj je v tem obdobju naklada dosegla celo 32.000 izvodov. Vzporedno s tem procesom je revija postajala vsebinsko samostojna in neodvisna publikacija, ki je slovenskega bralca seznanjala z razvojem sodobne tehnike ter znanosti doma in po svetu. Tako poslej ni bila več glasilo zavoda Ljudska tehnika, ampak revija za poljudno tehniko in znanost, vzpodbujala pa je tudi amaterizem.
V tistih letih je revija začela objavljati tudi znanstveno fantastiko, ki je leta 1963 privedla do zasnove samostojne zbirke Spektrum (knjige o poljudni znanosti pa so sedem let izhajale v zbirki s skupnim naslovom Piramida). Ustanovljena je bila tudi posebna revija TIM, ki je namesto revije ŽIT začela objavljati praktične napotke ter načrte, namenjene tehničnemu izobraževanju mladine. Izhaja še danes.
Če so v prvih letnikih izhajanja revije Ljudska tehnika oz. ŽIT v njej prevladovali predvsem članki o elektriki in elektrarnah, obdelovalnih strojih, telekomunikacijah, letalstvu in težki industriji, pa se je vsebina s časom precej spremenila. Nekatera izmed omenjenih področij se v reviji seveda še vedno pojavljajo, z razvojem novih tehnologij pa so v njej našla mesto tudi številna druga:
- arheologija in paleontologija, astronomija in meteorologija,
- avtomobilizem in promet, biologija in botanika,
- ekologija in človekovo okolje, elektrika in elektronika,
- avtomatika in telekomunikacije, energetika, fizika in matematika,
- fotografija, film in glasba, gradbena tehnika in arhitektura,
- geodezija, geofizika, geografija, geologija in seizmologija,
- kemija in novi materiala, medicina, biotehnologija in prehrana,
- računalništvo in informatika, internet, vojaška tehnika,
- satelitska in vesoljska tehnika, znanstvena fantastika.
V sedanjem času vedno večji vsebinski obseg revije ŽIT ponuja ne le obsežnejše vedenje o tehničnih izboljšavah doma in po svetu, o znanstvenih dosežkih domačih in tujih znanstvenikov, temveč seznanja bralce tudi s poglobljenim opisom nekaterih področij. V ta namen od leta 1995 skupaj z dvojno številko (julij/avgust) izide tudi samostojna, tematsko zasnovana priloga.
Dosedanje izdaje:
- Peter Starič: Izdelava prvih atomskih bomb (1995),
- Joc Triglav: Geomatika – mozaik merskih metod (1996),
- Žiga Leskovšek: Vizije prihodnosti – zbirka kratkih ZF-zgodb (1997),
- Več avtorjev: Sto let Braunove elektronke – začetki sodobne televizije (1998),
- Marin Bajd: Klasična kamera – vodnik po fotografiji (1999),
- Več avtorjev: 50 let življenja in tehnike (2000),
- Primož Strojnik: Elektrika in elektronika v človeškem telesu (2001),
- Renato Vidrih: Svet mineralov (2002),
- Več avtorjev: 100 let letalstva (2003),
- Vital in Mojca Sever: Almanah EU s spletnimi povezavami (2004),
- Slobodan Simič: Z vetrom in vesli (2005),
- Robert in Petra Vurušič: Internetni kažipot (2006),
- Srečko Gombač in Tomi Brezovec: Letala s sidrom (2007),
- Peter Zidar: Odstrto vesolje (2008),
- Renato Vidrih: Nemirna Zemlja (2009, ponatis 2010),
- Viktor Jejčič: Od lokomobile do traktorja (2010),
- Peter Zidar: Kratka zgodovina videoiger (2011),
- Miha Jerše: Svet draguljev (2012),
- Hubert Fröhlich: Internet (2013),
- M. Sulli: Tanker: glavni protagonist v 20. stoletju in druge pomorske zanimivosti (2014),
- Rasto Snoj: Teleskopi (2015),
- Marjetka Kardelj in Miha Jeršek: Polži in školjke iz jadranskega morja (2016),
- Damir Žniderič: Od jantarja do tiskanih vezij (2017),
- Gregor Trtnik: Gradbene konstrukcije skozi čas (2018),
- Matjaž Černila: Nočni metulji Slovenije (2019),
- Hubert Fröhlich: Satelitske tehnologije (2020),
- Matija Križnar: Paleontologija na Slovenskem (2021).
Sadove dela več sto avtorjev s pridom uporabljajo osnovnošolci, srednješolci in študentje za izdelavo seminarskih, raziskovalnih in drugih nalog.
Tudi v prihodnje ostaja glavni namen revije ŽIT spremljati razvoj na različnih področjih znanosti in tehnike doma in po svetu ter najnovejše dosežke na razumljiv način posredovati predvsem tistim, ki se s tehniko ne ukvarjajo poklicno, vendar se zavedajo pomena in potrebe po njeni navzočnosti v vsakdanjem življenju.
Jure Miljević, odg. urednik revije ŽIT Revija Življenje in tehnika
