VSE ZA LEP GLAS IN GLASBO
Simon Peter Vavpotič
Kakovostna avdiodigitalna delovna postaja je v 90. letih prejšnjega stoletja pomenila zmogljiv podmizni računalnik z vsaj 1 GB pomnilnika, s kakovostno zvočno kartico in kar se da zmogljivim procesorjem ter hitrim diskovjem, na katero je bilo mogoče dovolj hitro nalagati oziroma z njega brati zvokovne datoteke. Pospešen razvoj osebnih računalnikov v prvem desetletju tega tisočletja je prinesel novo generacijo pecejev s 4 GB ali več glavnega pomnilnika in z zmogljivimi procesorji. Temu je ob koncu prejšnjega desetletja sledila še miniaturizacija, ki je podobne zmogljivosti omogočila tudi prenosnim računalnikom. Današnji namizni in podmizni peceji premorejo tudi več 10 GB glavnega pomnilnika in pogone brez gibljivih delov (SSD, angl. solid state drive). Novi računalniki imajo vgrajen zvočni procesor (DSP, angl. digital signal processor) za zvok, ki zna tega kakovostno zajeti iz analognih avdio- in videonaprav, predvsem pa ga kakovostno predvajati prek avdiosistema visoke kakovosti (hi-fi). Za obdelavo in/ali ustvarjanje zvoka potrebujemo le še ustrezno programsko aplikacijo.
MERKUR- BLIŽNJI NEZNANEC
Rasto Snoj
Soncu najbližji planet Merkur na svoji peklensko vroči poti po vesolju občasno prav posebno navduši astronomsko srenjo in tudi druge radovedneže z navideznim prehodom čez Sončevo ploskev. Gre za redek, zanimiv in lep dogodek, ki ga ne želi zamuditi noben ljubitelj astronomije. Prvi prehod, ki ga je pravilno napovedal Johannes Kepler, je novembra 1631 opazoval francoski filozof, fizik, matematik in astronom Pierre Gassendi, takratni direktor pariškega observatorija. Pomagal si je z refraktorskim teleskopom, pri čemer je sliko Sonca projiciral na zaslon iz papirja. S tem je bilo opazovanje varnejše in slika Sonca dovolj velika. Pozneje je sledilo še več opazovanj Merkurjevih prehodov Sonca, med najpomembnejšimi opazovalci pa moramo omeniti danskega fizikalnega genija Christiaana Huygensa, ki je v Londonu popisal 'tretji' zaporedni prehod ('drugega' je leta 1651 iz Indije spremljal Anglež Jeremy Shakerly, a je o tem le malo zapiskov). Med najznamenitejše spremljevalce redkega pojava so se v naslednjih stoletjih uvrstili še Edmond Halley, William Herschel, Charles Green in James Cook.
RESNICA O ZASLONSKEM ČASU
Vital Sever
Vsaka nova tehnologija, ki se na široko uporablja, prinaša s seboj tudi nove strahove, ki opozarjajo na škodljive učinke. Pametni telefon in tablica nimata le vloge, kakršno ima že od nekdaj televizija, ampak sta tudi pripomočka za pomenkovanje, nakupovanje, uporabo bančnih storitev in shranjevanje fotografij; uporabljamo ju za delo in igro, spremljanje telesne dejavnosti in nadzorovanje spanja; z njuno pomočjo lahko prebiramo zanimive članke, spremljamo dogajanje na različnih forumih, družabnih omrežjih itn. Vse to so zelo različne dejavnosti, ki jih uvrščamo v rubriko 'zaslonski čas' (angl. screen-time). A ker je ta pri marsikomu iz dneva v dan daljši, Apple, Google in neodvisni razvijalci že ponujajo aplikacije, ki spremljajo zaslonski čas. Nastavite lahko časovne omejitve, izključite obvestila in spremljate čas, ki ste ga porabili za različne vrste dejavnosti. Sicer pa je najbolje, da se preprosto vprašate, s kakšno uporabo zaslonskega časa vas samih in članov družine ste še lahko zadovoljni, nato pa jo skušate vzdrževati na tej ravni.
