Neuralink
Peter Zidar
Znani tehnološki milijarder Elon Musk si je zamislil, da bi v človeške možgane vgradil čip, ki bi omogočal njihovo nadgradnjo z različnimi računalniškimi vmesniki in umetno inteligenco. V njegovem podjetju Neuralink zato že tri leta razvijajo čip, ki ga prek posebnih žic povežejo s človeškimi možgani. Sposoben je beležiti njihovo dejavnost in nanjo tudi vplivati. To tehnologijo bi lahko uporabili za pomoč osebam z različnimi nevrološkimi težavami, pa tudi kot nekakšen vmesnik med možgani in umetno inteligenco. Seveda pa bo treba prej zagotoviti ustrezno zaščito podatkovne povezave med njima. Neodvisni nevroznanstveniki menijo, da takšna povezava sama po sebi ni nič posebnega, saj so podobne vmesnike izdelali že prej. Kljub temu pa se pri Neuralinku lahko pohvalijo z nekaterimi ključnimi izboljšavami, ki napovedujejo hitrejši napredek v prihodnosti.
Vzpon supermagnetov
Živko Jug
Pred 200 leti se je danski fizik Hans Christian Ørsted med enim izmed svojih laboratorijskih poskusov z žico, skozi katero je tekel električni tok, približal kompasu na mizi. Opazil je, da se je igla kompasa zatresla in zaplesala. Ne glede na to, ali je šlo zgolj za srečno naključje, je prišel do nadvse pomembne ugotovitve, da sta elektrika in magnetizem, ki so ju prej dolgo imeli za dva povsem ločena pojava, tesno povezana med seboj. Dandanes to odkritje pomeni enega od temeljev razvoja. Eksotični novi materiali, kot so supermagneti, bodo gotovo zelo vplivali na prihodnost računalništva, kozmologije in medicine. Prvi primeri t. i. multiferoikov namreč obetajo, da bodo dodobra spremenili dosedanjo tehnologijo. Z njimi bi lahko na primer naredili učinkovitejše sončne celice in izboljšali shranjevanje podatkov v računalnikih, pomagali pa bi lahko tudi pri raziskovanju vesolja in človeškega telesa.
Rojevanje otokov
Matija Križnar
Zemlja je izredno dinamičen planet, na katerem so procesi rojstva in smrti del žive in nežive narave. Geodinamični procesi seveda niso stalnica samo na kopnem, ampak tudi v svetovnih morjih in oceanih. Številni stari otoki počasi (po)tonejo pod morsko gladino, erodirajo ali izginejo pod ledenim pokrivalom. Presenetljivejše in zanimivejše pa je nastajanje novih otokov, ko biološko sterilna gmota kamnin pogleda izpod morske gladine ali celo debelega ledenega pokrova. Številni tako nastali otočki v letih in desetletjih zrastejo ter se razširijo, nekateri pa zaradi enakih procesov, ki so jih ustvarili, izginejo. Znanstveniki, ki pogosto spremljajo 'razvoj' življenja na novonastalih otokih, so ugotovili, da jih med prvimi prerastejo nekatere rastline, sledijo jim žuželke in ptice, pozneje pa se jim običajno pridružijo še druge živali.
