VARNOST PAMETNIH HIŠ
Možnosti, kako lahko tudi hiša v okviru vse širšega IoT (Internet of things – internet stvari, ŽIT 2020/7-8, str. 16) postane vse pametnejša, so vsak dan večje. Po navedbah podjetja za spletno varnost Safeatlasta iz leta 2020 je na svetu aktivnih že več kot 26 milijard IoT naprav, do leta 2025 pa pričakujejo skok kar na 75 milijard.
Od pametne hiše pričakujemo, da bo zagotavljala tudi visoko stopnjo zaščite in varnosti. Pa je temu res tako? Malce zdravega dvoma ne škodi. Marsikdo vse prerad slepo zaupa zagotovilom proizvajalcev in dobaviteljev IoT naprav in storitev, saj se zaradi omejenega znanja in izkušenj v to ne more prepričati sam.
Raziskava, ki jo je leta 2018 v Sloveniji izvedla agencija Lutolli na vzorcu 120 naključnih mogočih uporabnikov pametnih domov, potrjuje mnenja številnih strokovnjakov in organizacij, da pametni domovi le še niso dovolj varni za uporabo. Tudi Rambus je lani ocenil, da je v približno 80 % vseh IoT naprav mogoče ...
PROBIOTIKI IN PUTIKA
Putika, nekdaj znana kot ʻbolezen kraljev’, se vse bolj širi v vseh plasteh sodobne družbe. Čeprav se zdi putika marsikomu povsem nedolžna, v resnici velja ravno nasprotno. Ta bolezen se izraža z najrazličnejšimi simptomi, ki jih pogosto niti ne povežemo z njenimi pravimi vzroki.
Putika je vnetna bolezen, povzroča jo povišan delež sečne kisline v krvi oz. hiperurikemija. Ta je lahko posledica povečanega nastajanja seča, zmanjšanega izločanja iz telesa ali pa obojega. Ko se telo ne more več znebiti odvečne sečne kisline, se prične ta nabirati v krvnem obtoku. Brez ključnega encima urikaze je telo ni sposobno razgraditi, tako da se prične sicer nizka koncentracija sečne kisline povečevati. Pri moških in pri dojenčkih do prvega leta je koncentracija ...
OGENJ
Prvi zanesljivi dokazi o začetku uporabe ognja iz Južne Afrike segajo do približno 1,7 milijona let v preteklost, sledi ognja, najdene v Izraelu, so stare 790.000, tiste iz Anglije, Italije in Madžarske pa okoli 400.000 let.
Ogenj je igral zelo pomembno vlogo v razvoju človeka. Z naraščanjem deleža mesa v prehrani se je spremenila čeljust in so se povečali možgani. Bistveno bolj hranljiva in lažje prebavljiva kuhana in pečena hrana je bila nujna kot vir energije za potratne možgane in tudi zaradi razbremenjenega prebavnega trakta. Razen tega se je podaljšala tudi njena obstojnost, s segrevanjem in prekajevanjem pa so v njej zmanjšali število zajedavcev, bakterij in virusov.
Človečnjakom in kasneje praljudem je ogenj služil kot vir toplote in svetlobe, odganjal je divje zveri in nadležne žuželke, omogočil pa je tudi utrjevanje lesa. Kasneje, v mlajši kameni dobi, so ga uporabljali ...
UTRUJENOST, IZČRPANOST IN IZGORELOST
Utrujenost pojmujemo kot akutno zmanjšanje telesnih zmogljivosti in je pričakovana posledica fizičnega ali umskega napora, kot sta npr. trening in študij. Ob porušenem ravnovesju med napori in počitkom, potrebnim za ponovno nabiranje moči, lahko utrujenost sčasoma preide v izčrpanost, ta pa v izgorelost.
Utrujenost delimo na lokalno in splošno. Izvira lahko iz osrednjega živčnega sistema ali pa z obrobja (periferije), torej mišic, Utrujenosti pripisujemo lokalni značaj, pod izčrpanostjo pa razumemo šibkost celotnega organizma, čeprav lahko vzrok zanjo izvira iz le enega organa, npr. jeter. Na centralno utrujenost vpiiva zmanjšana sposobnost delovanja motoričnih enot, kar je posledica nižje motivacije in slabšega uravnavanja refleksov centralnega živčnega sistema. Običajno se to dogaja pri dolgotrajnem ali zelo intenzivnem delovanju teh centrov.
Utrujenost navadno mine prej kot izčrpanost. Ta je vezana na dolgotrajnejše napore in izčrpavanje glikogenskih rezerv ter na vsakodnevno ponavljanje sicer krajšega, a zelo hudega napora, kar lahko poruši normalno delovanje nekaterih hormonskih žlez. Tipično tovrstno izčrpavanje srečamo ob pretiranem treningu, najavita pa ga upad ...
