NA POTI K UMETNEMU SONCU
V zadnjih letih je na področju raziskovanja zlivanja atomskih jeder (fuzije) napredek malce hitrejši. Preučevanja novih metod in gradnja različnih prototipnih fuzijskih reaktorjev bodo morda omogočile preboj pri izkoriščanju tega obetavnega vira energije.
Fuzija bi za človeštvo lahko pomenila razmeroma čist, varen in praktično neomejen vir energije. Gre za proces, ki z energijo napaja Sonce (in druge zvezde) in nas posredno preko naše zvezde pravzaprav že zdaj oskrbuje z energijo. Ta je shranjena tudi v fosilnih gorivih, saj so ta nastala iz organizmov, ki so v preteklosti zajemala in shranjevala sončno energijo.
Za razliko od običajnih jedrskih reaktorjev, ki delujejo na podlagi cepljenja jeder (fisije) radioaktivnih elementov, omogoča zlitje jeder pridobivanje večjih količin energije ob manjši radioaktivnosti.
Napredek na področju tovrstnega pridobivanja energije pa je žal zelo počasen. Med znanstveniki kroži malce grenka šala, da bo pridobivanje energije iz fuzije mogoče čez 30 let; to zmeraj isto napoved pa ponavljajo že desetletja. Glavna težava ni le v samem sprožanju zlivanja jeder, pač pa tudi v vzdrževanju tega postopka na ravni, ki zagotavlja dolgotrajno pridobivanje energije. Kljub počasnemu napredku je v zadnjem času na tem področju prišlo do novih pobud, ki zlitju jeder morda napovedujejo ...
STO LET NARAVOVARSTVENEGA NAČRTOVANJA
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo je 20. januarja 1920 predložil, 30. junija istega leta pa objavil Spomenico, ki predstavlja prvi znani celovit naravovarstveni program na Slovenskem.
Tedanji intelektualci so bili složni, da mora Slovenija kot del civilizirane Evrope zavarovati območja najdragocenejše narave z le za njih lastnimi življenjskimi prostori in živimi bitji, predvsem le za Slovenijo značilnimi živalmi in rastlinami (endemiti). Natančno so navedli sezname rastlinskega in živalskega sveta ter površinskih in podzemnih območij, za katera naj se država posebej zavzame. Pred 100 leti si niso predstavljali, kakšno seme so zasejali in kakšni bodo sadovi. Očitno pa so vedeli, kaj bi bilo treba storiti, kako zastavljene cilje tudi uresničiti, pa si v takrat prevladujoči samovoljni miselnosti niso predstavljali.
Janez Vajkard Valvasor je 1689. četrto knjigo znamenite Slave vojvodine Kranjske naslovil O naravnih redkostih te dežele. Naštel in strokovno opisal je čez 50 znamenitosti, ki so še danes uvrščene v slovensko naravno dediščino. Čeprav mu današnja naravovarstvena stroka (morda v zmotni skromnosti) ne priznava, da bi šlo za varstvo, že beseda 'redkost' dviguje vrednost opisanih ...
ZELENE INTERMODALNE TRANSPORTNE VERIGE
Promet in prometne tehnologije so usmerjene v zniževanje izpustov toplogrednih plinov in višje energetske učinkovitosti prevozov ter z njimi povezanih dejavnosti. Posamezne prometne panoge pa se na različne načine in ne vedno enakomerno prilagajajo vse strožjim okoljskim predpisom.
V cestnem prometu so že v uporabi čistejša pogonska goriva, napredek pri prehodu na električni pogon pa je opazen, vendar tako letalski kot tudi pomorski promet zaostajata. Zato je priprava čim bolj ʻzelenih’ prevozov ob uporabi različnih vrst prevoznih sredstev v enoviti transportni verigi dokaj zahtevna. Potrebno je preučiti stanje in izvedbo transportnega procesa posamezne prometne panoge in posameznih izvajalcev storitev, da jih lahko sestavimo v čim bolj za okolje prijazno transportno verigo. Zapletenost intermodalnih transportnih verig zahtevnost takšnih nalog le še povečuje. Transportna veriga je sestavljena iz večjega števila deležnikov, ki opravljajo storitve kopenskega in pomorskega prevoza. Ti uporabljajo transportna sredstva različnih starosti in zmogljivosti ob različni izkoriščenosti nakladalnega prostora. Vse to vpliva na raven izpustov CO2, NOx in SO2 na prepeljan zabojnik oz. enoto ...