HOLOGRAMSKI KONCERTI
Glasbeni koncerti znanih izvajalcev ponujajo edinstveno priložnost prisluhniti priljubljenim skupinam v živo in doživeti vzdušje, ki ga ustvari množica udeležencev s podobnim glasbenim okusom. Vsak koncert je navadno svojevrstno doživetje, še posebej, kadar se nastopajoči povežejo z občinstvom in ga potegnejo za seboj.
Ravno zaradi tega so mnogi izvajalci priljubljeni predvsem zaradi svojih koncertnih nastopov, kamor se zgrinjajo množice oboževalcev in so večinoma razprodani dolgo vnaprej. Večina obiskovalcev je zelo razočaranih, kadar takšnih nastopov svojih priljubljenih izvajalcev zaradi spleta okoliščin ni moč izvesti, najsi gre za prerano smrt ali zdravstvene težave izvajalca, prekinitev ali zaključek kariere, razpad glasbene skupine ali pa ker izvajalec preprosto ni človek.
Prav omenjene nevšečnosti so dale zagon novi obliki koncertov, ki postajajo vse bolj priljubljeni. To so t. i. hologramski koncerti, kjer izvajalci niso dejanske osebe, pač pa njihove podobe, poustvarjene s pomočjo sodobne tehnologije.
Prvi odmevnejši glasbeni nastop mešane hologramske in resnične zasedbe je bil nastop Madonne in skupine Gorillaz na podelitvi nagrad Grammy leta 2006, ko se je na odru pojavila skupaj s povsem virtualnimi liki te zasedbe.
Ob omembi koncerta …
METATRONOVA KOCKA
Metatron naj bi bil angel, ki je varoval drevo življenja v raju, čeprav v svetem pismu ni omenjen. Opisan pa je v judovskih kabalističnih spisih in po njihovi razlagi njegova kocka vsebuje vse oblike snovnega in nesnovnega sveta.
Po prepričanju mnogih ta angel še danes skrbi za razlivanje energije na svet v pravem razmerju in za skladno naravno bivanje. Z matematičnega stališča je njegova kocka zanimiva, ker povezuje Fibonaccijevo zaporedje in Platonova telesa. Z nekaterimi števili, ki jih vsebuje Metatronova kocka, se je ukvarjal tudi Nikola Tesla, ki ni bil samo znanstvenik, pač pa sta ga proti koncu življenja vse bolj zanimali tudi numerologija in skrivnostne okultne sile.
Fibonaccijevo zaporedje je zaporedje naravnih števil 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, … z rekurzivno (na prejšnje člene navezujočo se) formulo a1 = 1, a2 = 1, an+2 = an+1 + an, po kateri je vsak naslednji člen vsota zadnjih dveh členov. Poimenovali so ga po srednjeveškem matematiku Fibonacciju, dobro pa je znana zaradi svoje tesne povezave z zlatim rezom oz. z naravo.
Števila Fibonaccijevega zaporedja v naravi se nam pokažejo v najlepši luči v cvetovih in njihovi zgradbi ter v vijačni razporeditvi listov na vejah nekaterih dreves. Tako ima npr. hruškovo drevo ...
BOG OGNJA NA MARSU
Februarja lani so se okoli Marsa utirila plovila kar treh držav. Prvo je bilo 9. februarja plovilo Združenih arabskih emiratov Al-Amal (Upanje), dan kasneje mu je sledilo kitajsko Tianven 1 (Iskanje nebeške resnice 1) z robotskim vozilom (roverjem) Žurong (Bog ognja) in 18. februarja še ameriško Mars 2020.
Še istega dne je na površju srečno pristal ameriški robot Perseverance ali po slovensko Vztrajnost (ŽIT 2021/6, str. 22). Kitajsko Iskanje nebeške resnice 1 je krožilo okoli Marsa vse do 15. maja, ko se je od njega ločilo pristajalno plovilo z robotom Žurong in se spustilo na površje rdečega planeta.
Program usmerja Kitajska državna vesoljska agencija CNSA (China national space administration), ki v zadnjih letih dosega osupljive uspehe. Z Lunine površine so na Zemljo prinesli prst in kot prvi poslali robotsko vozilo na temno (z Zemlje nevidno) stran Lune. Na Mars so pred Kitajsko robotska vozila poslale le ZDA. Strogo gledano je obe državi sicer posekala Sovjetska zveza, a plovilo mars 3 je 2. decembra 1971 s površja rdečega planeta pred odpovedjo oddajalo le 20 sekund, kaj se je zgodilo s pritlikavim robotom PrOP-M na krovu, pa ni znano.
Kitajski dosežki kažejo, da so med vesoljskimi velesilami ...
