KOLIKO PA BO TO STALO?
Pisali smo že (ŽIT 2023/5, str. 26; ŽIT 2023/6, str. 14), da so Evropska unija in nekatere druge države sprejele politične odločitve za spremembo vzorca oskrbe družbe z energijo. Te odločitve so bile posledica satanizacije izpustov CO2 zaradi človeških dejavnosti, o čemer je bilo tudi pri nas že kar nekaj napisanega.
V omenjenih (in drugih) prispevkih smo razčlenili časovno in gmotno plat tega t. i. zelenega prehoda oz. razogljičenja družbe. Če se ne menimo za povsem nestvaren časovni okvir, ki si ga je za to postavila EU, ter odmislimo zagotovila (prej nasprotno), da je za tak prehod ob obstoječih tehnologijah na celotnem planetu sploh dovolj surovin, se v tem prispevku vprašajmo, koliko pa bi vse to stalo. Gre za ključno vprašanje, če želimo domislice zeleno usmerjenih politikov, eko-romantikov in eko-zaslužkarjev tudi udejanjiti. Skoraj brez izjeme nas omenjeni namreč z vseh strani obmetavajo z lepo zvenečimi puhlicami o zastonj zeleni elektriki, saj sonce in veter nič ne staneta. Zgradiš vetrnico ali postaviš plošče s sončnimi celicami in skrbi je konec, vse teče samo od sebe, na tekočem računu se kopiči denar in to brez očitkov slabe vesti, saj se materi Zemlji ob takšni skrbi zanjo vse smeji. Po navadi je ob tem na plakatih, pa tudi kje drugje (ŽIT 2023/9, str. 24) vse pobarvano v zeleno.
A takšno razmišljanje ne zajema celotne problematike. Podobno nesmiselno bi bilo ob nakupu novega jeklenega konjička pričakovati, da bo naložbi zdaj sledila le še zastonj vožnja ad infinitum. In pri tem predpostavljati, da so izgradnja cest, mostov, garaž, parkirnih prostorov in drugih nujnih pritiklin zastonj, isto pa velja tudi za gorivo, olje, vzdrževanje in …
MEHIŠKA VISOKA DOLINA IN IZKORIŠČANJE VODNIH VIROV
Področje današnje Mehike ni kaj posebej gostoljubno. Od severozahoda proti jugovzhodu potekata zahodna in vzhodna veriga gorovja Sierra Madre. Prav po sredini države se razprostira pas ognjenikov. Celinske plošče z juga se spodrivajo pod Severnoameriško tektonsko ploščo in povzročajo redne ognjeniške izbruhe in silovite potrese.
Tudi podnebje ni kdove kako prizanesljivo. Na severu najdemo široke puščave, na jugu tropski deževni gozd, kjer prebivalstvo redčijo številne hude bolezni.
Celo v takšnem okolju pa se najde tudi pokrajina, ki je kot ustvarjena za bivanje. Mehiška visoka dolina meri približno 9600 km2 in leži med obema omenjenima gorskima verigama na višini približno 2200 m. V dolino se stekajo številni vodotoki, ki so se nekdaj zlivali v pet jezer na njenem dnu. Med seboj povezana jezera Zumpango, Xaltocan, Xochimilco, Chalco in največje Texcoco so skupaj pokrivala kakšnih 1500 km2 površine. Slednje je najnižje, preostala pa so se prelivala vanj. V času deževnih dob, ki se časovno ujemajo z našim poletjem, je gladina jezera Texcoco tako narasla, da se je z ostalimi štirimi združila v eno samo veliko vodno površino. Ker so bila jezera brez iztoka, izhlapevanje pa precejšne (72 do 79 % padavin), je bilo jezero Texcoco brakično oz. rahlo slano. Preostala jezera so ...
UPORABA OMREŽIJ 5G ZA POVEZOVANJE VOZIL
Letos se zaključuje evropski projekt 5G-IANA, v okviru katerega potekata razvoj in preizkušanje nove storitve na področju povezovanja vozil v prometu. Gre za nadgradnjo že obstoječega omrežja, ki bo omogočala bistvene izboljšave.
Prenos podatkov v prometu je vezan predvsem na mobilna podatkovna omrežja, saj se v avtomobilu med vožnjo ne moremo zanašati na domača wi-fi omrežja z omejenim dosegom. Trenutne tovrstne prometne storitve uporabljajo predvsem omrežja 4G, v zadnjem času pa v ospredje prihajajo tudi omrežja 5G, ki omogočajo večjo pretočnost podatkov in s tem odpirajo nove možnosti. To omogoča celo vrsto dejavnosti, ki prej niso bile mogoče, saj hitrost prenosa podatkov dosega stotine Mbps (megabitov na sekundo), v ugodnih okoliščinah pa celo več kot 1 Gbps (gigabit na sekundo).
Navedeno odstranjuje del omejitev zmogljivosti vozil pri prenosu podatkov, tako lahko ob tem razmišljamo o novih možnostih. Takšno izboljšano povezljivost bi lahko izkoristila različna podjetja, ki ponujajo elektroniko za avtomobilsko industrijo, s tem pa se širijo tudi možnosti za razvoj inovacij, ki prej niso bile mogoče.
Ker naj bi bil vpliv takšne povezane mobilnosti (angl. connected mobility) oz. povezav med vožnjo zelo velik, njen razvoj delno gmotno podpira tudi evropska komisija, ki na ...
