URE GOR, URE DOL
30. marca ob drugi uri zjutraj bomo urne kazalce prestavili za eno uro naprej, na t. i. poletni čas. Kdor bo pozabil na ta ukrep, bo lahko zamudil v službo, šolo, na vlak, letalo, kinematografsko predstavo ipd.
V Sloveniji uveljavljena izraza poletni in zimski čas sta nekoliko zavajajoča. Bolj primerno bi bilo govoriti o prilagajanju ur za boljši izkoristek osončenosti, v angleščini daylight saving time ali DST. Zimski čas je namreč tisti ʻpravi’: takrat je ob poldnevu Sonce najviše nad horizontom, ob polnoči pa je od sončnega zahoda preteklo prav toliko časa, kot ga ostane do sončnega vzhoda.
Razlog za spreminjanje osončenosti je nagnjenost osi vrtenja Zemlje, ki je trenutno 23,5° od vertikale (v ciklu 41.000 let se spreminja od 22,2° do 24,5°), kar je tudi razlog za zimo in poletje. Ko je os vrtenja Zemlje nagnjena proti Soncu, je na severni polobli večja osončenost; ko je nagnjena proč od Sonca, je bolj osončena južna polobla.
V poljedelskih družbah se vsakodnevne dejavnosti prilagajajo osončenosti, temperaturi, dolžini dneva ipd. V industrijskih pa je zaradi sodelovanja velikega števila ljudi pri posamezni dejavnosti nujno določiti skupen začetek in konec dela (ali pouka, delovnega časa trgovin in uradov …). To pa pomeni, da npr. pozimi šole pričnejo s poukom, še preden se zdani, enako velja tudi za delovni čas podjetij, to pa zahteva umetno razsvetljavo. Če bi torej v delu leta, ko je dan daljši (poleti) z dejavnostmi pričeli npr. uro prej in tudi popoldne končali uro prej, bi bili potreba po umetni svetlobi in poraba energije manjši. Vsaj ʻna prvo žogo’ se tako zdi …
GRADNJA PREDORA MED SREDNJO EVROPO IN SKANDINAVIJO
Približno 18 km dolgi potopljeni avtomobilsko-železniški predor Fehmarnbelt je širokopotezna gradnja, ki naj bi do konca leta 2029 povezala Nemčijo in Dansko. Kot ključni del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) bo občutno skrajšal čas potovanja, izboljšal gospodarske povezave med srednjo Evropo in Skandinavijo ter zmanjšal škodljive vplive prometa na okolje.
Za načrtovanje, gradnjo in upravljanje predora je odgovorno dansko državno podjetje Femern A/S. Danska bo nosila ocenjene stroške v višini 7,5 milijarde evrov, Evropska unija bo prispevala okoli 1,5 milijarde sredstev, ostalo pa bodo zagotovili s posojili. Odplačevanje in vzdrževanje predora naj bi se krilo iz prihodkov od cestnine uporabnikov. Njeno višino bo določilo dansko ministrstvo za promet, vendar je že zdaj jasno, da bo višja od 60 evrov. Vožnja z avtomobilom skozi predor bo trajala deset minut, vlak pa ga bo prevozil v sedmih. Čas potovanja po železnici med Hamburgom in Københavnom se bo s približno petih ur ravno prepolovil.
Predor bo znotraj razdeljen na štiri cevi s pravokotnim prerezom (dve za avtomobile in dve za vlake), vmes pa bo tri metre širok vzdrževalni prehod. Dvopasovnici v obe smeri bosta široki 11 m, imeli bosta tudi odstavni pas za okvarjena vozila, cevi za vlake pa bosta široki ...
SVET 360-STOPINJSKEGA VIDEA
Vstop v novo resničnost
Že iz zgodovine znanstvenofantastičnih filmov poznamo (namišljeno) teleportiranje oz. trenutni prenos človeka daleč stran. Mediji navidezne resničnosti, kot je 360-stopinjski video (v nadaljevanju 360 video), to vsaj navidez tudi uresničujejo, saj gledalcem omogočajo občutek navzočnosti v računalniško-posredovanem okolju.
Rečeno drugače, na ta način se vsaj navidez preselimo v tuje kraje, saj takšne naprave omogočajo ogled videa na naglavnem prikazovalniku oz. očalih, ki z možnostjo vsesmernega pogleda posnemajo dogajanje v resničnem svetu.
360 video je s tem izjemno privlačen način razvedrila, uporaben pa je tudi na izobraževalnih in strokovnih področjih. Na področju novinarstva omogoča dostop do verodostojnejših informacij, saj si lahko gledalci sami izberejo želeni kot gledanja (npr. tovrstni posnetki uglednega ameriškega častnika New York times). S tem gledalec pridobi celovitejši vpogled v dogajanje, ki presega omejitve enega zornega kota pri običajnih ...
