PODNEBNE SPREMEMBE – JE METAN SPLOH PROBLEM?
Že več kot 30 let Medvladni odbor za podnebne spremembe, IPCC, v svojih poročilih opozarja na povečanje vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, kar naj bi povzročalo rast povprečne globalne temperature. Najpomembnejši toplogredni plin je sicer vodna para, H2O, vendar njen vpliv v veliki meri odtehta tvorba oblakov, zato IPCC vodno paro obravnava kot podnebno nevtralno.
Posledično poglavitni vpliv na segrevanje ozračja pripisujejo ogljikovemu dioksidu, CO2, in sicer okoli 65-odstotni delež. Temu sledi metan, CH4, z okoli 15 % vpliva, dušikov oksid, N2O, s 6 % in halokarbonski plini (CFC in drugi) z okoli 14 %. V navadi je, da vplive vseh teh plinov izražamo z enakovrednim učinkom CO2, pri čemur se poleg neposrednega vpliva posameznega plina upošteva še njegova povprečna ʻživljenjska doba’ v ozračju. Tabela prikazuje človeške izpuste glede na posamezne vire, izražene v enakovrednih količinah CO2 (masa v milijardah ton letno, Gt/leto).
Osnovni učinek toplogrednih plinov potem povečujejo ali zmanjšujejo različni drugi vplivi prek pozitivnih ali negativnih povratnih zank, čemur največ prispevajo pršila …
MATEMATIKA PROTI FIZIKI – ZAŠČITNO KODIRANJE V PRAKSI (1. del)
Ko udobno zleknjeni gledamo televizijo ali prenašamo aplikacijo, ki obsega na stotine MB, na prenosno napravo, niti ne pomislimo na možnost, da bi se kje kaj zalomilo. Tudi ko drvimo po avtocesti po navodilih satelitske navigacije in se pogovarjamo s pomočjo opreme za prostoročno telefoniranje, se ne vprašamo, koliko podatkov vsako sekundo brez napak priteče in odteče iz naše naprave. Glede na količino dnevno brezhibno prenesenih podatkov se velja vprašati, kako je to sploh mogoče.
Naj takoj razčistimo tisto o prenosu brez napak. Napake se dogajajo ves čas, dejstvo pa je, da se jih s sodobnimi na matematiki temelječimi metodami uspešno popravlja. To dosežemo s tehniko, ki jo imenujemo zaščitno kodiranje. Brez njega sodobni digitalni svet ne bi obstajal.
Signali, ki nosijo podatke do končnega uporabnika, prepotujejo na stotine kilometrov po nosilcih iz različnih snovi ali skozi prostor v obliki radijskih valov. Na tej poti nanje vplivajo motnje v obliki termičnega (toplotnega) šuma kablov in elektronskih sklopov, mešanja z drugimi signali, sipanja v optičnih povezavah, podatki v pomnilniških medijih pa so podvrženi še staranju nosilca in fizikalnim napakam. Če govorimo o radijskih povezavah, pa ti signali doživijo še slabljenje s kvadratom razdalje …
NOV ARHITEKTURNI MODEL MOLEKUL
Vsako leto Nobelova nagrada v kemiji zaznamuje prelomne dosežke, ki poganjajo meje znanstvenega razumevanja in odpirajo vrata novim tehnologijam. Lani so nagrado prejeli Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi »za razvoj kovinsko-organskih ogrodij – povsem nove vrste arhitekture molekul«.
Poimenovanje kovinsko-organskih ogrodij izhaja iz angleškega izraza metal-organic frameworks oz. MOF, kot tovrstna gradiva imenujemo v strokovni literaturi. Gre za gradiva, ki nastanejo ob vezavi kovinskih ionov in organskih molekul preko t. i. koordinacijskih vezi. Pri tem nastane kristalna rešetka z izjemno veliko notranjo prostornino in veliko površino. Le nekaj gramov tega gradiva bi namreč s svojo zunanjo površino prekrilo nogometno igrišče.
Za lažjo predstavo si lahko MOF predstavljamo kot stanovanjski blok, sestavljen iz garsonjer enake velikost. Te garsonjere so lahko prazne, lahko pa v njih bivajo različnimi stanovalci, recimo molekule vode ali ogljikovega dioksida. Te lahko tudi prehajajo iz ene garsonjere v drugo ali pa hkrati zapustijo svoja stanovanja brez kakršnihkoli kvarnih posledic za njihovo bivališče. Zaradi takšnih lastnosti na atomski ravni je to gradivo primerno za marsikateri način uporabe, ki je doslej ...
