VELIKI POBEG

Agent umetne inteligence je med varnostnim preizkusom našel pot iz izoliranega okolja, vdrl v sisteme spletišča Hugging face in tako skušal priti do rešitve naloge. Najnenavadnejši del te zgodbe je, da pobegu ni botrovala želja po svobodi.

V znanem vojnem filmu Veliki pobeg iz leta 1963 nemški poveljnik razloži temeljni namen novega taborišča za najtrdovratnejše ujetnike: nepopravljive ubežnike oz. vsa ʻgnila jajca’ bomo spravili v eno košaro, tako da bomo lažje pazili nanje. Zaradi tega povsem zgrešenega razmišljanja so bili v istem ujetniškem taborišču zbrani najboljši ʻrudarji’, ponarejevalci in drugi strokovnjaki za pobege, ki so takoj pričeli s kopanjem več predorov.

Nekaj podobnega je julija 2026 naredilo tudi podjetje OpenAI, le da v tem primeru niso zaprli vojnih ujetnikov, pač pa agentski sistem, ki sta ga poganjala klepetalnik GPT-5.6 sol in še zmogljivejši poskusni model, katerega značilnosti pa niso objavili. Preizkušali so ga z ExploitGymom, zbirko 898 resničnih programskih šibkih točk. Varnostne zavrnitve (anlg. guardrails) so bile namenoma oslabljene, da bi določili osnovne kibernetske zmogljivosti modelov ob delovanju brez običajnih varovalk [1].

Neposrednega dostopa do javnega interneta ni bilo. Ostala pa so majhna vrata oz. notranji posredniški strežnik za prenos programskih paketov. Prav tam je agent našel dotlej neznano šibko točko …

MIKOTOKSINI, NEVIDNA NEVARNOST NA NAŠI MIZI

Varna in kakovostna hrana sta ključni za naše zdravje. Z zagotavljanjem zdrave prehrane v sodobni družbi se ukvarjajo raziskovalne ustanove in pristojni organi po vsem svetu. Spremljanje prisotnosti škodljivih snovi v živilih je v zadnjih letih vse pomembnejše, saj potrošniki pričakujemo varnejšo, sledljivo in kakovostno hrano.

Za doseganje takšnih zahtev se povezujejo različna področja raziskav, tehnologije, zakonodaje in izobraževanja. Kljub temu Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi oporečne hrane vsako leto zboli okoli 600 milijonov ljudi, od tega jih umre 420.000 [1]. To nima kvarnega vpliva le neposredno na zdravje, pač pa ima tudi širše gospodarske posledice, kot so višji stroški zdravstva, motnje prehrambenih verig ter negativen vpliv na turizem in mednarodno trgovino.

Hrana je lahko onesnažena biološko ali kemično. Med biološka onesnaženja uvrščamo bakterije, viruse in zajedavce, kemična pa so lahko posledica naših dejavnosti (npr. ostanki pesticidov ali težke kovine iz industrije) ali pa gre za strupene snovi, ki jih najdemo v naravi. Med slednje spadajo tudi mikotoksini, ki jih uvrščamo med najpomembnejša prehrambena onesnažila. Tem snovem smo namreč vsakodnevno izpostavljeni, povzročajo pa nastanek različnih rakavih obolenj, poškodbe jeter in ledvic, slabijo našo odpornost ter vplivajo na …

PONOVNA OGOZDITEV KRASA (1. del)

Pri snovanju gozda na golem Krasu se je v preteklosti v pretežni meri uporabljal izraz pogozdovanje. Na Krasu je vsa leta po drugi svetovni vojni skrbel za gozdove Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana. V novejšem obdobju pa sta jasno ločena pojma ogozditev, ki je osnovanje gozda na doslej neporasli površini, in pogozditev ali ponovno osnovanje porasti drevja s setvijo ali sajenjem (obnova, pomladitev gozda)

Drugo vprašanje pa se nanaša na sam zapis pojma Kras. Beseda se piše z veliko začetnico oz. Kras kot lastno ime zemljepisnega območja med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Z malo začetnico kras (tudi kraški svet) označujemo obči pojem za vrsto pokrajine z določenimi kraškimi pojavi. Pričujoči prispevek obravnava tako Kras kot tudi kras z značilnimi kraškimi pojavi na področju Istre, Goriške z Gradiško ter Kranjske. V prispevku se srečujemo z obema pojmoma in praviloma uporabljamo tistega, ki je bil navedenem v viru. 

Kras je bil, vse do prvih krčenj v mlajši kameni dobi, popolnoma poraščen z gozdovi. Raziskave pradavnega rastlinja so pokazale, da sta v zgodnjem holocenu na območju Krasa uspevali dve različni, a ne povsem tipični gozdni združbi: bukovo-jelova (Abieti-Fagetum) in hrastovo-gabrova (Querco-Carpinetum). V prvi je prevladovala bukev, v drugi pa hrast. Takšno rastlinstvo, ki je bilo brez dvoma pogojeno s podnebjem, je uspevalo, dokler ni vanj …