UPADANJE RODNOSTI
Največje spremembe 21. stoletja se morda ne bodo pojavile z novimi tehnologijami in podnebnimi spremembami, pač pa pri številu prebivalstva. Skoraj povsod po svetu rodnost namreč upada in le redke države se lahko pohvalijo z naravnim prirastkom, ki bi omogočal ohranjanje trenutnega števila prebivalcev.
V Južni Koreji prodajo danes več vozičkov za hišne ljubljenčke kot za dojenčke. Ta presenetljiv podatek dobro ponazarja stanje v družbi, ki ima z 0,72 otroka na žensko najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, daleč pod 2,1 otrokoma, ki še zagotavljata ohranjanje števila prebivalstva. Če ne bo prišlo do korenitih sprememb, bi se lahko prebivalstvo te države v samo štirih rodovih skrčilo za 95 %.
Južna Koreja je sicer res skrajni primer, vendar upadanje rodnosti, z izjemo posameznih držav v Afriki in na Bližnjem vzhodu, vpliva na ves planet. Z 1,64 otroka na žensko je bila Slovenija leta 2025 izenačena z Brazilijo, Novo Zelandijo in Slovaško, pred njo pa je le pet držav EU. A to je slaba tolažba, saj je to še vedno premalo za ohranjanje prebivalstva po naravni poti. Rodnost je z 2,19 otroka v svetovnem merilu junija letos že padla pod strožje postavljeno mejo 2,2 otroka, ki bi še preprečevala upadanje števila Zemljanov.
Predvidevajo, da bo Daljni vzhod in Srednjo Evropo do leta 2100 doletel znaten upad prebivalstva. Po najbolj črnih napovedih …
SKRIVNOST MORJA KRIZ
Kako je vesoljsko plovilo Luna-24 dokazalo obstoj vode na Luni
Pred skoraj natanko pol stoletja, avgusta 1976, se je z Lune vrnila zadnja sovjetska avtomatska medplanetarna postaja (AMP) oz. sonda Luna-24. S seboj je prinesla neprecenljiv zaklad: 170 gramov neokrnjenega luninega regolita (nesprijete preperine na osnovni kamnini). Čeprav so zahodni znanstveni krogi sprva zmajevali z glavo, je prav ta odprava prinesla prvi neizpodbiten dokaz, da na našem naravnem satelitu obstaja voda.
To je bila zadnja sonda, ki jo je v prejšnjem stoletju na naš satelit poslala Moskva. Njen uspeh predstavlja veličasten labodji spev sovjetske zlate dobe raziskovanja Lune.
Zgodovina vesoljske tekme ponuja širšo sliko: kljub kasnejši ameriški prevladi plovil s posadko programa Apollo je bila Sovjetska zveza tista, ki je z neprekosljivo vrsto avtomatskih sond luna postavljala ključne mejnike v zgodovini človeštva:
– Luna-1 (januar 1959) je postala prvo vesoljsko plovilo, ki je ušlo zemeljski težnosti, in sploh prvi predmet, ki je letel mimo Lune. Luna-1 je prva dosegla drugo kozmično hitrost in postala prvi umetni planetoid, ki kroži okoli Sonca,
– Luna-2 (september 1959) je bila prvo umetno telo, izdelek človeških rok, ki je dosegel površje drugega nebesnega telesa (trdi pristanek),
– Luna-3 (oktober 1959) je med zgodovinsko odpravo posnela skrito (obratno) stran Lune in jo …
BAKTERIJSKI SISTEMI ZA PRIVZEMANJE ŽELEZA
Železo je eden najpogostejših elementov na Zemlji in najpogostejša kovina na našem planetu. Zaradi njegove reaktivnosti je železo večinoma vezano v mineralih ter različnih anorganskih in organskih spojinah. Pri veliki večini živih bitij ima ključno vlogo in velja za nepogrešljiv element, saj ga organizmi nujno potrebujejo za biokemijske reakcije.
Med temi živimi bitji so tudi bakterije, ki so za pridobivanje železa iz okolja razvile posebne načine za njegovo privzemanje. Lahko bi zapisali, da je pri vseh organizmih, ki potrebujejo železo, pomanjkanje tega elementa kritično, njegov presežek pa strupen.
Železo v naravi prehaja med različnimi oksidacijskimi stanji. Najdemo ga kot elementarno železo (Fe0) ter kot železo s pozitivnim nabojem, bodisi Fe2+ (železov(II) ion) ali Fe3+ (železov(III) ion).
V okolju je oksidacijsko stanje železa odvisno predvsem od prisotnosti kisika. Kjer ga je sorazmerno malo, je železo pogosto v dvovalentni obliki, Fe2⁺. Ta oblika je razmeroma dobro topna in ga nekatere bakterije lahko neposredno privzamejo. Ob zadostni količini kisika dvovalentno železo oksidira v trovalentno, Fe3+, ki pa tvori slabo topne hidrokside in okside, ki se izločajo iz raztopine in se nalagajo …
Array