Avtor: Matjaž Černila
Ob besedi metulj običajno najprej pomislimo na katerega izmed posebno lepih metuljev, kot so, denimo, citronček, pavlinček, koprivar, admiral, lastovičar, jadralec itn. Večina naše pozornosti je namreč namenjena dnevnim metuljem, ker so atraktivni ter jih redno videvamo na naših vrtovih in drugje v naravi. O dnevnih metuljih Slovenije je bilo objavljenih že kar nekaj zanimivih publikacij. Prvo knjigo s tega področja, ki ima naslov Slovenski metuljar, je pred natančno sto leti napisal Julij Bučar. Pozneje je sicer izšlo še nekaj sodobnejših del s področja strokovne obravnave metuljev, kot je na primer Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije avtorjev Rudija Verovnika, Franca Rebeuška in Matjaža Ježa, poglobljenejše literature s področja nočnih metuljev pa doslej nismo imeli. Zato je bil že čas, da se nekaj pozornosti nameni tudi 'makro' nočnim metuljem, strokovno imenovanim makro Heterocera. Ker so podnevi skriti v temnem zavetju rastlin in špranj v skalah, jih lahko opazimo šele ponoči, ko se približajo našim bivališčem, ker jih privlači svetloba. To dejstvo s pridom uporabljajo entomologi (strokovnjaki za žuželke) za privabljanje nočnih metuljev in drugih žuželk. Žal večinoma sploh ne opazimo, da so med nočnimi metulji tudi zares lepe in barvite vrste. Največja nočna metulja na svetu sta orjaška sovka (Thysania agripina) z razpetino kril do 30 cm in atlasov nočni pavlinček (Attacus atlas), slovenski rekorder pa je veliki nočni pavlinček z razpetino kril prek 20 cm.