Nočni metulji Slovenije

Nazaj

Kratka zgodovina videoiger

Avtor: Matjaž Černila

Redna cena
6,99 €
Popust
42,78 %
Znižana cena
4,00 €

Ob besedi metulj običajno najprej pomislimo na katerega izmed posebno lepih metuljev, kot so, denimo, citronček, pavlinček, koprivar, admiral, lastovičar, jadralec itn. Večina naše pozornosti je namreč namenjena dnevnim metuljem, ker so atraktivni ter jih redno videvamo na naših vrtovih in drugje v naravi. O dnevnih metuljih Slovenije je bilo objavljenih že kar nekaj zanimivih publikacij. Prvo knjigo s tega področja, ki ima naslov Slovenski metuljar, je pred natančno sto leti napisal Julij Bučar. Pozneje je sicer izšlo še nekaj sodobnejših del s področja strokovne obravnave metuljev, kot je na primer Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije avtorjev Rudija Verovnika, Franca Rebeuška in Matjaža Ježa, poglobljenejše literature s področja nočnih metuljev pa doslej nismo imeli. Zato je bil že čas, da se nekaj pozornosti nameni tudi 'makro' nočnim metuljem, strokovno imenovanim makro Heterocera. Ker so podnevi skriti v temnem zavetju rastlin in špranj v skalah, jih lahko opazimo šele ponoči, ko se približajo našim bivališčem, ker jih privlači svetloba. To dejstvo s pridom uporabljajo entomologi (strokovnjaki za žuželke) za privabljanje nočnih metuljev in drugih žuželk. Žal večinoma sploh ne opazimo, da so med nočnimi metulji tudi zares lepe in barvite vrste. Največja nočna metulja na svetu sta orjaška sovka (Thysania agripina) z razpetino kril do 30 cm in atlasov nočni pavlinček (Attacus atlas), slovenski rekorder pa je veliki nočni pavlinček z razpetino kril prek 20 cm.

Nočni metulji Slovenije

Knjiga Matjaža Černile z naslovom Nočni metulji Slovenije, ki je kot tematska priloga revije Življenje in tehnika izšla v nakladi 7.400 izvodov, kar je za slovenske razmere izredno veliko, zapolnjuje prav to vrzel. Pravzaprav je bil zanjo že skrajni čas, kajti na ozemlju Slovenije živi približno 3400 vrst metuljev, od katerih je 'samo' okrog 180 dnevnih in približno 1250 nočnih, preostale vrste pa prištevamo k t. i. metuljčkom ali 'mikrometuljem', ki pripadajo številnim družinam moljev, vešč, zavijačev, minerjev itn.

Avtor v knjigi predstavi izvor in zgodovinski razvoj metuljev, telesno zgradbo in življenjski cikel nočnih metuljev, njihovo klasifikacijo, razširjenost, številčnost ter vlogo v naravi, pa tudi namen in pomen opazovanja ter zbiranja metuljev ter metode prepariranja in shranjevanja primerkov. Najobširnejše poglavje je namenjeno pojavljanju posameznih vrst nočnih metuljev v Sloveniji po letnih časih. Časovno si od začetka do konca enega leta sezonsko sledijo značilne skupine vrst, ki se začnejo izlegati iz bub konec zime oziroma zgodaj spomladi, sledijo pa spomladanske, poznopomladanske/zgodnjepoletne, poletne, poznopoletne/zgodnjejesenske, jesenske in poznojesenske/zimske vrste.

Ker bo ob prebiranju te knjige in ogledovanju čudovitih avtorjevih fotografij, ki dopolnjujejo zgoščeno in poljudno napisano besedilo, morda koga zamikalo, da bi se začel tudi sam ukvarjati z zbiranjem ali vsaj nekoliko poglobljenejšim opazovanjem (nočnih) metuljev, je avtor v sklepnem delu knjige zbral seznam priporočene strokovne literature ter naslove spletišč, ki obravnavajo to področje.

Matjaž Černila se s spoznavanjem in proučevanjem metuljev ukvarja že od otroštva, ko ga je kot številne druge šolarje pritegnila njihova lepota. To zanimanje je ohranil tudi pozneje in ga z leti nadgradil v strokovno delo. Temu so poleg vztrajnosti botrovala številna srečna naključja, ki so ga obdržala na tej poti. Posebno pomembno je bilo članstvo v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielija, kjer mu je bil mentor dr. Jan Carnelutti.

Čeprav Matjaž Černila nima akademske izobrazbe, mu je geografsko območje dela in sodelovanje s strokovnjaki iz Slovenije in Evrope uspelo razširiti na celotno ozemlje Palearktike -- od Portugalske do vzhodne Sibirije in od rta Tajmir na Severu Sibirije do južnega Kazahstana. Od leta 2006 s posebnim zanimanjem raziskuje azijski del Palearktike. V Rusiji sodeluje z Altajsko univerzo v Barnaulu, Inštitutom za sistematiko in ekologijo živali v Novosibirsku, Inštitutom za biološka vprašanja severa v Magadanu in Magadanskim državnim naravnim parkom, v Kazahstanu pa z Univerzo S. Torajgirova v Pavlodaru in Narodnim parkom Bajanaul. Je soavtor nekaj novoodkritih vrst nočnih metuljev. Eno od njih, ki jo je odkril na ruskem Altaju, je njegov prijatelj, ruski entomolog, ki je vrsto opisal, poimenoval po njem Xylena czernilai.

Matjaž Černila je od leta 1990 zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

 

Dimenzije: 16,00 x 23,00 cm
Št. strani: 80
Tip vezave: Trda vezava
Vrsta tiska: Barvne strani

Uradni podatki

Stopite v stik

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d.o.o., Ljubljana
Matična številka: 5048745000