BLACKOUT ALI RAZPAD ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA (1. del)
… in zakaj bi vsesplošni daljši izpad dobav električne energije bistveno hitreje in temeljiteje uničil sodobno družbo kot pa pustošenje nekaj tankovskih divizij.
Ali je v sodobnem svetu sploh smiselno razmišljati o izpadih energije večjih razsežnosti? »Že res, da je verjetnost dolgoročnega obsežnega razpada elektroenergetskega sistema (Nemčije op. p.) majhna, če pa bi se to vendarle zgodilo, bi bile posledice nacionalna katastrofa.« In nadalje: »Z zgodovinske perspektive je morda res, da je bil nemški sistem za krizno ukrepanje vedno dobro pripravljen in je ni bilo katastrofe, ki je ne bi mogel obvladati. V trditev, da bi bilo temu tako tudi v primeru posledic razpada elektroenergetskega sistema, pa moramo dvomiti.«
S temi mislimi (v prostem prevodu avtorja) je Urad za oceno tehnologij nemškega parlamenta (Bundestaga) zaključil svoje okrog 250 strani dolgo poročilo analize posledic dolgoročnega obsežnega razpada elektroenergetskega sistema (EES) Nemčije [1]. Seveda bi se moral ob zapisanem vsakdo, še posebej pa oblastniki, če ti svojega položaja ne izkoriščajo v smislu krilatice francoskega kralja Louisa XV. Apres moi, le déluge (Za menoj potop), globoko zamisliti. To gotovo velja za pisca tega članka, kar je eden od glavnih razlogov za nastanek prispevkov, s katerimi bomo skušali poljudno osvetliti problem izpadov dobav elektrike v sodobni družbi.
V naslovu uporabljeni izraz blackout izhaja iz angleščine …
ASTROTURFING
V zadnjih letih se je na spletu uveljavila posebna oblika dejavnosti, katere namen je ustvarjati vtis široke javne podpore za določeno zamisel, čeprav v resnici temu ni tako. Pri tem gre za premišljeno in izpopolnjeno obliko zavajanja, ki ga je mogoče izkoristi v politične namene ali za učinkovito oglaševanje maloprodajnih in drugih izdelkov.
Sile, ki iz ozadja skrite vlečejo niti in usmerjajo takšne dejavnosti, poskušajo umetno ustvariti vtis, da gre pri teh objavah in dejavnosti za razmišljanja neodvisnih posameznikov, ki ponujajo lastna razmišljanja. Tovrstnega početja se je prijel angleški izraz astroturfing, ki izvira iz blagovne znamke umetne trave astroturf, pogosto uporabljene za prekrivanje različnih športnih površin, npr. teniških ali nogometnih igrišč. V angleščini za politične in gospodarske pobude množic, ki se trudijo doseči spremembe od spodaj navzgor, uporabljajo izraz grassroots (slov. travne korenine). Posnetki tovrstnih pobud in gibanj so torej kot nekakšni umetni travniki – polni umetnih travnih bilk oz. v našem primeru umetnih zagovornikov tega in onega, kar nam pač trenutno ponujajo ali vsiljujejo z astroturfingom.
Astroturfing torej namenoma ustvarja vtis, da podpora prihaja ʻod spodaj’ s strani zavzetih posameznikov …
OD SLONA DO MIŠKE
»Zobje izrastejo prvič, drugič, ne pa tudi tretjič. Takrat za to poskrbimo mi, zobotehniki. Naravo je težko posnemati, toda trudimo se, da se ji v največji meri približamo,« je nekoč dejala Zdenka Zajc, učiteljica zobne protetike na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani.
Srednja šola za zobotehnike je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1945, in od takrat tam dijake poučujejo in seznanjajo z različnimi vejami zobne protetike. Protetiko v osnovi razdelimo na snemno, fiksno (stalno), maksilofacialno (zdravljenje in nadomeščanje obolelih delov obraza), geriatrično (bolezenske spremembe in staranje žvečnega organa), ortodontsko (popravki nepravilnosti zob in zobnih stikov) in implantološko (čeljustni vsadki). V pričujočem članku si bomo skozi zgodovino podrobneje ogledali le prvi dve; snemno, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo snemljivih zobnoprotetičnih izdelkov, ter fiksno (stalno), ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo stomatoprotetičnih izdelkov, ki se jih pritrdi (fiksira oz. cementira) v ustrezne predele ustne votline.
Z zobovjem tako ljudje kot tudi živali predvsem žvečimo hrano. Zato se glede na vrsto razlikujejo tudi oblike, tako da se zobovje rastlinojedih prežvekovalcev razlikuje od zobovja mesojedih zveri. Če si ogledamo človeško zobovje, lahko vidimo, da nam njegova oblika narekuje tudi vrsto prehrane. Ljudje smo vsejedci (omnivori), čemur ne moremo …
