FLUORESCENČNI MINERALI - SIJOČI KAMENČKI
Kamen je že od nekdaj človekov sopotnik, pomislimo le na kameno dobo. Kamni in minerali niso nič neobičajnega ne na arheoloških najdiščih, ne v sodobnih zbirkah. Kakor vsi konjički ima tudi zbiranje mineralov svoje posebnosti. Ena izmed privlačnejših je njihova fluorescenca ali preprosto sijoči kamenčki.
Barva je ena izmed izrazitih lastnosti mineralov, ki jo takoj opazimo. Odvisna je od valovne dolžine svetlobe, ki je vanjo usmerjena, ter od njenih optičnih lastnosti. Zakaj je rubin rdeč, smaragd zelen, safir moder, kamena strela brezbarvna, šorlit pa črn? Zato ker minerali del vidne svetlobe absorbirajo, preostala, ki se od kamna odbije, pa določa njegovo barvo.
Vzroki za obarvanje so različni. Nekateri minerali, idiokromatski, so lahko povsem svojih barv ...
VIRI ENERGIJE V VESOLJU
Vesoljske tekme iz časa hladne vojne je sicer že davno konec, a raziskovanje vesolja in morebitno naseljevanje drugih planetov je kljub vse manjšim proračunom za tovrstne projekte še vedno aktualno. Ob tem ne gre zanemarjati tehnoloških omejitev, ki ovirajo njihovo uresničitev. Ena izmed njih je tudi zagotavljanje zadostnih količin energije, potrebne pri takšnih odpravah.
S takšnimi izzivi so se svoj čas srečevali tudi konstruktorji satelitov, ki se resda niso iztrgali sili težnosti Zemlje in so krožili v njeni tirnici, kljub temu pa so bili omejeni s kapaciteto svojih akumulatorjev ter izkoristkom takratnih sončnih celic. O tej temi smo pred časom že pisali, a ob nenehnem napredku se velja spomniti na že uveljavljene kot tudi na nove vire energije v vesolju. Nekateri viri so danes povsem samoumevni, medtem ko so druge, predvsem zaradi nevarnosti, umaknili iz uporabe. Kljub temu so zaradi določenih prednosti še vedno zanimivi.
Vse od izstrelitve sputnika 1 leta 1957 ...
SKRB ZA EKSOTIČNE HIŠNE LJUBLJENČKE
Eksotični hišni ljubljenčki se v zadnjem desetletju vedno pogosteje pojavljajo v slovenskih domovih, zato je izobraževanje ljudi o teh živalih, njihovih potrebah in lastnostih zelo pomembno. Vsak organizem ima v naravi določeno vlogo in predstavlja pomemben del ekosistema. Vendar imamo do različnih živali ljudje zelo različen odnos.
Najpogostejše vrste eksotičnih živali so plazilci, kot so kače, kuščarji in želve, členonožci, kot so ptičji pajki ali žuželke, pa tudi žabe in nekateri sesalci. Med eksotične živali uvrščamo vse tiste, ki na nekem geografskem področju niso naravno prisotne. Strokovno jih imenujemo tujerodne prostoživeče vrste. Primerki vrst, ob katerih bi le skomignili z rameni, veljajo za eksotiko drugod; za Indijca je takšna npr. belouška, ki je pri nas najpogostejša vrsta kače.
Med hišnimi ljubljenčki najpogosteje najdemo kraljeve pitone, rdeče ameriške gože, mlečne kače, burmanske pitone in rdečerepe udave. Če je le mogoče, imejmo v terariju le eno kačo. Skozi generacije lahko rejci z izbirnim razmnoževanjem vzgojijo primerke z različnimi vzorci in barvami (morfi).
Kače so hladnokrvni plazilci brez okončin, ki ...
KOLIKO JE STARA GEOMETRIJA? (1. del)
Pri določanju starosti te častitljive matematične discipline nas lahko zavede njeno ime. Besedo geometrija sestavljata geos = zemlja in metrein = meriti. Naziv je sicer starogrški, a izvira iz še starejših kultur, ki so se razvile v rodovitnih ravninah ob veletokih Evfrat, Tigris, Nil in Jangce.
Te velike reke so bile vir življenja za prebivalstvo na in ob njihovih bregovih, saj so med vsakoletnimi poplavami z muljem gnojile širna polja. Ob tem pa so izbrisale tudi meje, kar je izkušenim zemljemercem zagotavljalo stalno zaposlitev. Starogrški zgodovinar Herodot (480 do 425 pr. n. št.) je ta opravila podrobno opisal v drugi od devetih knjig dela Evterpa.
Ob iskanju povezavah med daljno zgodovino in matematiko nam navadno najprej pridejo na misel egipčanske piramide in morda skrivnostni Stonehenge. A zgodovina geometrije je še mnogo, mnogo starejša. O tem pričajo nova arheološka odkritja na različnih koncih sveta, ki kažejo zavidljivo višino znanja tedanjih načrtovalcev in graditeljev različnih ...
