VELIKI LEŠČUR TIK PRED IZUMRTJEM?
Veliki leščur je znamenita vrsta školjk, ki živi le v Sredozemskem morju. Pred štirimi desetletji mu je zaradi ribolova, športnega ribolova, okrasne vrednosti in biserov, ki naj bi jih ustvarjal, v Jadranu že grozilo izumrtje. A veliki leščur si je kot zaščitena vrsta tako dobro opomogel, da so ga morali z morskih kopališč seliti na druga, bolj odročna mesta. V zadnjem času pa mu grozi nova nevarnost.
V zadnjih petih letih to največjo školjko Sredozemlja ogroža zajedavec, ki je v posameznih predelih pomoril že vse primerke. V preteklem letu se je to zgodilo tudi na območju slovenskega morja. Zaradi spremenjenih podnebnih razmer in spremenjenih morskih poti pa je območje Sredozemskega morja v zadnjem desetletju poselila tudi nova vrsta leščurja, ki so jo v Jadranskem morju zaznali šele pred tremi leti.
Veliki leščur spada v družino leščurjev (Pinnidae), velikih morskih školjk s trikotno podolgovato lupino. Njegovo latinsko ime mu je dodelil že znameniti naravoslovec Carl von Linné (Pinna nobilis). Sorodnik velikega leščurja, ki živi v globljih delih Sredozemskega morja, je mali leščur (Atrina fragilis). Tretja vrsta iz družine leščurjev v Sredozemskem morju je bodičasti leščur (Pinna rudis), ki se je na tem področju naselil šele pred ...
SRBEČA ZGODOVINA ALI KAKO SE NISMO ZNEBILI UŠI
Vsako leto se z ušivostjo ubada okoli 100 milijonov ljudi in samo v ZDA je letno dobi ušivih 6 do 12 milijonov otrok. Zato ni starša ne učitelja, ki se ob besedi ʻuš’ ne bi prestrašeno zdrznil. Boju s temi zajedavci, ki so z nami že milijone let, ni videti konca.
Ljudje gostimo uši že zelo dolgo. Z nami so v dolgi zgodovini človeške vrste, saj so se uši, ki zajedajo prvake (primate), skupaj s svojimi gostitelji razvijale več kot 25 milijonov let. Človečnjake so zajedale različne vrste te nadloge, ki so se sproti prilagajale evolucijskim spremembam svojih gostiteljev.
Teh nezaželenih gostov se težko znebimo. Naglavna uš je šla skozi evolucijske spremembe, ki so se skladale z demografskimi spremembami njenega človeškega gostitelja. Iz dednega zapisa zajedavcev, ki živijo le na določenih vrstah, lahko tako približno določimo čas prvih stikov z že izumrlimi človeškimi vrstami in današnjo našo ter drugimi prvaki. Ko smo se ljudje selili po svetu, so šle naše spremljevalke z nami. Odkrili so jih celo na starih osebnih predmetih in delih oblačil ter mumificiranih ostankih ljudi, starih 10.000 let.
Obstaja več kot 5000 vrst uši. So majcene ...
SMOLARJENJE V SLOVENSKIH BOROVIH GOZDOVIH
Številne naravne snovi in gradiva so zelo uporabne. Gozd ponuja marsikaj, ne le z okoljskega, pač pa tudi z gmotnega stališča. To najbolje spoznamo, če se poglobimo v gozdne služnostne pravice.
Mednje sodijo pravica do lesa, lubja, smolarjenja in navrtavanja dreves in odcejanja drevesnega soka, nabiranja listja, klestenja drevja za steljo, gozdne paše, košnje, svinjske paše, nabiranja zelišč, korenin in rož, nabiranja gozdnih sadežev in gob, izkoriščanja kamnolomov in kopanja gline, lova in lova na ptice. K temu pa je treba prišteti še pravico do napeljave in črpanja vode, napajanja živine, uporabe poti, cest, ribolova in plavljenja lesa.
Smola je gosta tekočina, ki jo ob poškodbah izloča zaščitno drevesno tkivo, z njo pa prekrije poškodovano mesto in tako varuje drevo pred boleznimi in škodljivci. Zaradi antiseptičnosti je smola v uporabi v ljudskem zdravilstvu. Pri nas so z njo blažili pestro paleto nadlog, od odrgnin do tumorjev. Okamnelo smolo poznamo kot jantar.
Kemično je smola raztopina smolnih kislin v terpentinovem olju. Z destilacijo smolnih kislin dobimo kolofonijo, ki je skupaj s terpentinovim oljem pomembna surovina za kemično industrijo. Terpentinovo olje se je uporabljalo v ...
