TRISAT-R – ZNANILEC SLOVENSKEGA NAPREDKA V VESOLJU
Satelit TRISAT-R prinaša prve slovenske uspehe iz srednje Zemljine tirnice. Dovršen satelit, manjši od običajne škatle za čevlje, je tako postal večen pomnik slovenske prisotnosti v vesolju. Poleg tega pa s seboj prinaša številne novosti, tudi v svetovnem merilu.
Ste se kdaj vprašali, v čem se razlikujeta vaš prenosni računalnik in elektronika satelita? Zelo očitno po namembnosti, vendar ta razlika ni poglavitna. Računalniki, namenjeni uporabi v vesolju, imajo namreč vgrajene mehanizme za zaznavo ter odpravljanje in blaženje posledic napak. Ti so potrebni za zagotavljanje pravilnega izvajanja programske kode, podobno kot v letalski in avtomobilski industriji. Poglavitna razlika v primerjavi z omenjenima panogama pa je povišano ionizirajoče sevanje v vesolju, pred katerim živa bitja in naprave na površju ščiti zemeljsko magnetno polje. To prestreže delce, nabite z energijo, predvsem posledico sončnega vetra (ŽIT 2024/6, str. 14 in ŽIT 2024/7-8, str. 22), vendar lahko drugi izvirajo tudi izven Osončja (npr. kozmični žarki). Magnetno polje tako okoli Zemlje tvori dve zgoščeni področji prostih nabitih delcev (protonov in elektronov), ki ju poznamo kot Van Allenova pasova.
Van Allenova pasova sta področji, ki ju na sliki prikazujeta z rdečo barvo označena pasova s povišano koncentracijo delcev. Očitno zunanji Van Allenov pas sestavljajo le prosti elektroni, notranjega pa poleg teh še prosti …
UVELJAVLJANJE PROSTORSKO NATISNJENIH ZGRADB
Tehnologija prostorskega tiskanja (3D) se že nekaj časa uveljavlja tudi v gradbeništvu, saj omogoča hitrejši in cenejši način postavitve zgradb na osnovi trirazsežnostnega računalniškega izrisa. S tem se odpirajo nove možnosti, vendar je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih postavljajo razpoložljiva gradiva, velikost zgradb in določanje predpisov, ki še niso povsem prilagojeni novi tehnologiji.
Prostorsko tiskanje že dolgo s pridom uporabljajo za izdelavo maket v arhitekturi, razvoj ustrezno velikih tiskalnikov in primernih gradiv pa je omogočil tudi tiskanje zgradb polne velikosti. Tovrstna gradnja je hitra in razmeroma poceni, res pa dosežena stopnja razvoja še ne omogoča izgradnje stavb vseh vrst.
Delo poteka s pomočjo posebnih velikih robotskih rok, opremljenih z brizgalnimi šobami, s katerimi nanašajo beton ali drugo utekočinjeno gradivo, prirejeno za takšno uporabo. Robotsko roko vodi programska oprema, ki vsebuje načrte stavbe ali njenih posameznih delov. S pomočjo šobe gradivo nalagajo v plasteh, zaradi česar postopku pravijo tudi dodajalna proizvodnja. Za tiskanje lahko uporabijo beton (čist ali s primešanimi odpadnimi gradivi), cement, naravna gradiva iz okolice (glina, ilovica, apnenec, podrastje gob--micelij), ponovno uporabljena odpadna gradiva in namenska ...
DOBA LETEČIH PLAZILCEV PTEROZAVROV (1. del)
Vladarji neba v srednjem zemeljskem veku
Sposobnost letenja je ena glavnih prilagoditev načinu življenja, ki se je v zemeljski zgodovini večkrat razvila. Seveda imamo pri tem v mislih dejavno letenje in ne jadranja, česar so sposobne posamezne živalske vrste. Prve takšne leteče živali so bile žuželke, npr. kačji pastirji iz poznega karbona oz. pensilvanija (pred 359 do 318 milijoni let) v starem zemeljskem veku.
Najstarejša znana krilata žuželka je živela pred 325 milijoni let, znanstveno pa so jo poimenovali Delitzschala bitterfeldensis (Brauckmann in Schneider, 1996). Nato so v triasu pred okoli 215 milijoni let nebo osvojili leteči plazilci (pterozavri); ptice so se pojavljale šele v juri, zgodnji kredi in terciarju, prvi leteči sesalci (netopirji) v terciarju in kvartarju, ljudje pa s pomočjo tehnoloških sredstev šele pred dobrim stoletjem.
O pterozavrih smo v naši reviji pisali že večkrat (ŽIT 1994/7-8, str. 54; ŽIT 2004/3, str. 51; ŽIT 2012/7-8, str. 14; ŽIT 2015/6, str. 66; ŽIT 2018/3, str. 42; ŽIT 2021/4, str. 23; ŽIT 2022/5, str. 56; ). Fosile pterozavra so prvič odkrili konec ...
