DIAMANTI IN DALJINSKO ZAZNAVANJE (1. del)
Satelitske tehnologije in različni načini uporabe na njihovi osnovi pri raziskovanju nahajališč diamantov in spremljanju izkopov v rudnikih diamantov pridobivajo na veljavi, tako pri odkrivanju primarnih kot sekundarnih aluvialnih nahajališč.
Diamanti so najboljši prijatelji deklet, je pred dobrimi sedmimi desetletji v filmu Howarda Hawksa Moški imajo raje plavolaske prepevala slovita Marilyn Monroe. Diamante imajo dekleta res rada in vsi drugi tudi. Ena od njihovih osnovnih značilnosti pa je, da jih je v naravnem okolju zelo težko najti. Za nobeno metodo namreč ni mogoče povsem z gotovostjo trditi, da bomo z njo diamante tudi dejansko našli. Na podlagi dolgih desetletij raziskav in analiz pa strokovnjaki vendarle poznajo določene lastnosti kamnin, ki nakazujejo na to, da bi lahko v njih našli diamante.
Na prvi pogled se zdi povezava diamantov in satelitov dokaj nenavadna. Le kako bi si z opazovanjem iz vesolja lahko pomagali pri iskanju drobnih diamantov na površju Zemlje in pod njim? Preprost odgovor je: na različne načine, z uporabo različnih vrst in značilnosti podatkov daljinskega zaznavanja. Iz satelitov sami diamanti seveda niso vidni, lahko pa se na posnetkih razločijo območja mogočih primarnih (prvotnih) in sekundarnih (drugotnih) aluvialnih (naplavinskih) nahajališč …
ZLOŽLJIV MIKROSKOP ZA VSAK ŽEP?
Večina nas je navdušenih, če se z lastnimi očmi potopimo v fantastično mikroskopijo in v njej vztrajamo dolge ure. To velja tako za opazovanje bioloških vzorcev od mikroskopsko majhnih organizmov pa vse do posameznih celic, pa tudi za opazovanje elektronskih vezij in preostalih prebivalcev in predmetov, ki tvorijo mikroskopsko majhen svet okoli nas.
Pravi kvalitetni mikroskopi so precej drage igrače, katerih cena se začne pri 2500 in doseže tudi več 10.000 €. Zaradi tega nikakor niso primerni za domačo rabo. Izdelava majhnega mikroskopa, ki bi ga kot v znanstvenofantastičnih filmih nosili s seboj in bi njegova cena bila primerna za vsak žep, je zato nemajhen izziv.
Na spletu ne manjka poceni ʻmikroskopov’ že za okoli 150 evrov. Vendar so to dejansko le predelani obstoječi sistemi poceni leč (spektivi), kot je npr. tisti proizvajalca Watkins & Doncaster, ki je bolj ali manj le močnejše povečevalno steklo s stojalcem in osvetlitvijo. Po drugi strani pa lahko boljše mikroskope kupimo že od nekaj sto do tisoč evrov, a ti niso ne lahki, ne zložljivi, ne kompaktni, še najmanj pa poceni.
V preteklosti je bilo v ta namen izdelanih kar nekaj prototipov, od katerih pa noben ni zaživel, ker so imeli večje, predvsem optične, pomanjkljivosti. Prav tako ni bil noben res poceni, torej cenejši od 30 €. Med bistvenimi deli mikroskopov so vsekakor najdražje leče. Če skoparimo pri kvaliteti ...
NAGRADE ZA DOSEŽKE V MATEMATIKI
Hrup vsakoletnih podelitev Nobelove nagrade se poleže že do novega leta, nakar se v znanstveni srenji prične z ugibanjem, kdo bodo naslednji dobitniki. Presenetljivo se le malokdo vpraša, zakaj to nagrado ne podeljujejo tudi najboljšim matematikom. Odgovor ni enoznačen, še vedno pa ga kazijo že davno ovržene govorice.
Tako naj bi od podeljevanja priznanj za to področje Alfreda Nobela odvrnilo ljubezensko razmerje njegove partnerke s sonarodnjakom matematikom Göstom Mittag-Lefflerjem. Dejansko pa teoretična matematika Nobela ni kdove kako zanimala, saj se je ukvarjal s praktičnim raziskovanjem na področju fizike in kemije. Razen tega sta ga privlačili še književnost in medicina, ki je bila na prelomu stoletja v hitrem vzponu, nagrado za mir pa je vključil tudi zato, da bi popravil svojo javno podobo ʻtrgovca s smrtjo’ zaradi izuma in proizvodnje dinamita.
Verjetno se Nobel za nagrado za matematiko ni odločil, ker so leta 1895, ko je pisal oporoko, tovrstne nagrade na Švedskem že podeljevali. Švedski kralj Oskar II., ki je kot mladenič študiral matematiko, je želel svojo 60-letnico obeležiti s podelitvijo posebne nagrade takrat najuspešnejšemu matematiku. Za priprave in imenovanje strokovne žirije je pooblastil Mittag-Lefflerja. Ta je kot ključna člana predlagal nemškega matematika Karla Weierstrassa in njegovega francoskega ...
